Sto let od koroškega plebiscita

Slovenci po svetu | 10.10.2020, 10:32 Nataša Ličen Matjaž Merljak

Dogodek je, kot še mnogo drugih, pred stoletjem boleče zarezal v narodno telo, takrat že tako ali tako močno ranjeno in obolelo. Razpravo o zgodovini, kako bi lahko bilo, če bi bilo, prepuščamo presoji posameznika in strokovnjakov, posebej, ker v toku časa lahko hitro hote ali nehote pozabimo zgodovinska dejstva in lahko spregledamo širino okoliščin, ki so botrovale takratnemu dogajanju.

V spomine vstopimo spoštljivo, če že ne sveto
Zaradi močne čustvene vpetosti številnih generacij, je težko in krivično zgodovinskemu dogajanju nadeti isti epilog. Vsak zgodba si zasluži dostojanstveni pristop, da vstopimo vanjo z nekim lahko bi rekli svetim, ne samo spoštljivim spominom. Posebej, ko spregovorijo ljudje, v pričevanjih prepolnih hrepenenj, ljubezni, izgub, trpljenja, v čemer smo si podobni in enaki pred Bogom.

Pesem je za koroške Slovence v veliki meri tudi izraz identitete in določene samobitnosti.

10. oktober - ni vzroka za praznovanje!
Današnja visoka obletnica ni dan praznovanja za Slovenski narod. To so opozorili člani Kluba slovenskih študentk in študentov na Koroškem z demonstracijami na celovški železniški postaji. Nasprotujejo nacionalnim mitom in nemškemu nacionalizmu. Pozvali so tudi k solidarni družbi brez oblasti in izključitve.
V našem programu smo se preko prispevkov Matjaža Merljaka, avtorja tedenske oddaje Slovencem po svetu in domovini, poklonili Slovencem na avstrijskem Koroškem, ki pogosto zelo iznajdljivo in z neomajno vztrajnostjo ohranjajo kulturo naroda in jezik zunaj matičnega naroda.
Cerkev gradi mostove med obema narodoma
Cerkveni prostori so bili in so še po mnogih krajih na avstrijskem Koroškem edini prostori, kjer ljudje doživljajo, da je slovenščina v javnosti nekaj enakovrednega, da ima svoje mesto. Mnogi slovenski duhovniki so tudi povezovalni kulturniki.

Ob 100. obletnici plebiscita je celovški oz. krški škof, koroški Slovenec Jože Marketz o vlogi Cerkve povedal: »Da smo danes tam, kjer smo, s ponosom in hvaležnostjo lahko to rečem, je v veliki meri zasluga katoliške cerkve na Koroškem, ki je veliko pripomogla k ohranitvi slovenske narodne skupnosti na dvojezičnem ozemlju.«
Koroškim Slovencem moramo priznati, da so vztrajni in iznajdljivi! Kulturno življenje na avstrijskem Koroškem tudi v času pandemije koronavirusa ni zamrlo, niti med najmlajšimi. Že 30 let pri tem sodelujeta lutkovna ustvarjalca Breda in Tine Varl, prejemnika letošnje Glazerjeve nagrade za življenjsko delo, ki jo podeljuje Mestna občina Maribor na področju kulture.

Breda Varl je v pogovoru z Matjažem Merljakom pred dnevi povedala: »Od vsega začetka me najbolj navdušuje, da se kulturno umetniška dejavnost z otroki počne tudi zaradi slovenskega jezika in pripadnosti matičnemu narodu. Če nagovarjamo otroke v zgodnji fazi, je to najlepše in tista dejavnost, ki jih spravi na oder, in ko si na odru, ko z druge distance sporočaš neke vsebine, je to veliko za samo-potrditev sebe kot posameznika in kot pripadnika neke skupnosti. Slovencem sporočam, bodite samozavestni.«
Korošice in Korošci radi pojejo! Ne le ob slovesnostih, tudi po cerkvah. Ponekod je cerkvena pesem ob delavnikih in nedeljah še bolj živa kot posvetna. Zbori koroških Slovencev pripomorejo, da domača pesem živi med ljudmi. O pomenu petja in glasbe je na prireditvi Koroška poje povedal predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof:

»Petje in glasba nas povezujeta, nas navdajata z veseljem in zadovoljstvom, saj sta izraz človeške kulture. Za nas Koroške Slovence pa v veliki meri tudi izraz identitete in določene samobitnosti. Prav s pesmijo tudi na prijeten način dosežemo sosede v deželi ter sosede v širši regiji. Ob skupnem prepevanju še bolj zaznamo to, kar nas povezuje. To niso le podobne ali iste melodije starih ljudskih pesmi v različnih jezikih. To je posebnost naše večjezične regije ob tromeji, kjer se srečajo in skupaj živijo različni jeziki in različne kulture.«

V »Pogovoru o« smo v sredo, 7. oktobra, prav tako govorili o 100. obletnici koroškega plebiscita. V prvem delu smo se posvetili zgodovinskim okoliščinam, ki so pripeljale do plebiscita, v drugem pa življenju Slovencev na Koroškem in bolj ali manj uspešnemu iskanju dialoga z večinskim narodom. V tretjem delu oddaje smo spregovorili o odnosu matične domovine do rojakov v sosednji državi. Z nami so bili zgodovinar Štefan Pinter, urednica Nedelje Mateja Rihter in ministrica za Slovence po svetu Helena Jaklitsch. Pogovor je vodil Tone Gorjup.