Otroci in koronavirus(i)

Svetovalnica | 17.09.2020, 10:16 Mirjam Judež

September je prinesel šolo in tudi prvi val prehladnih obolenj. Kdaj k zdravniku, kdaj na testiranje, kako bo v jesensko-zimskem obdobju, ko bodo stari koronavirusi res na pohodu? Naša gostja je bila pediatrinja Jasna Čuk Rupnik: »Jesen je problem, ko se otroci začnejo zadrževati v notranjih prostorih, ko postaja zrak hladnejši. Tam se razvija množica virusov in bakterijskih obolenj, ki vstopajo v vrtec. Otrokom se nos zamaši ali teče iz njega, otroci lahko bruhajo ali imajo drisko, kihajo, kažejo neke znake obolenj dihal ali prebavil in vseh teh otrok, ki jih bo res množica, se ne bo pošiljalo na brise« S pediatrinjo se je pogovarjal Blaž Lesnik.

Kdaj pomislimo, da bi lahko šlo za drugačno obolenje pri otroku?

»Kadar je temperatura nad 38 stopinj, kadar so ob blagih prehladnih obolenjih prisotni še kašelj, težko dihanje, bolečine v žrelu, ko otrok izgubi občutek za voh in okus hrane in predvsem, kadar so respiratorni in prebavni simptomi prisotni istočasno. Takrat gre za neko širšo obolenje, ki lahko sodi v okužbo z novim koronavirusom. Na te znake pa so lahko starši pozorni že sami. To je bistveno. Že v začetku se je začela težava, da ponekod niso želeli otroka peljati v vrtec, ker je smrkav ali nahoden. Resnica, ki se je počasi izkazala ob pojavu tega obolenja, je ta, da praviloma majhni otroci, ki imajo koronavirus, ne okužujejo odraslih. Drugačen primer je gripa, kjer pa so otroci tisti, ki okužijo dedke in babice.«

Ko se pojavi otrok z nahodom v vrtcu, kar brez panike!

»V praksi smo nekako sprejeli, da se otroci v vrtcu prekužijo. Otroci, ki ne hodijo v vrtec, niso bili izpostavljeni starim koronavirusom, drugim virusom in bakterijam, se pogosto spopadajo s takimi težavami v šoli. Tak otrok, ki ni bil v vrtcu, kjer bi lahko že vse prej prebolel, je res veliko bolan v 1. razredu. To je težava, zato je priporočljivo, da otrok, pri katerem se pojavijo tudi ti blagi simptomi, če ima možnost, ostane doma. Kljub vsemu z nahodom, izcedki preko rok, brisanja noska, … okužuje tudi druge in tako se viša število bolnih.«

Še enkrat in še stokrat: higiena rok je bistvenega pomena!

»Mogoče nas bo ta epidemija naučila, da je higiena rok izjemnega pomena. To ni moje osebno razmišljanje, temveč so raziskave pokazale (pa ne bi na tem mestu o številkah, ki so res slabe), da imamo ljudje preslabo higieno rok. Mnogo ljudi si pogosto rok ne umiva tudi po uporabi javnih WC-jev, kar je zelo velik problem. Roke si je potrebno umivati, to moramo učiti tudi otroke. Obstaja možnost, da se v družini pojavi nekdo, ki prinese tak virus domov. Skušajmo živeti tako, da zmanjšujemo možnost vseh teh prenosov. Higiena rok je bistvena, umivanje z milom in miljenje eno minuto, z balončki na roki, oprati prste, nohte. Nato splaknemo. Večkrat na dan! Higiena rok mora biti dovolj dobra. Če samo nekaj na hitro splaknemo, virusi in bakterije ostanejo na rokah. Higiena nosu, zračenje prostorov. V vrtcu to dobro obvladujejo, da otroke dajo v en prostor, tam vsa okna odprejo s prepihom , da se hitro prezrači, okna zaprejo in otroke selijo nazaj. Tudi doma moramo čimbolj zračiti in se izogibati tesnih kontaktov.«

Moja maska te varuje med mojimi virusno obremenjenimi kapljicami

»Z razumevanjem nošenja maske bomo pripravljeni masko nosit, čeprav je to zelo neprijetno za vse. Zakaj in kako moramo masko razumeti? Če jaz nosim masko zdaj, ko govorim, vas varujem pred mojimi virusno obremenjenimi kapljicami. Z njo čuvam druge ljudi. Tudi na hodnikih v šoli je treba nosit masko, ker so tam otroci veseli, razigrani, na hodnikih se bodo otroci križali, kričali in v tesnem stiku lahko kapljice letijo celo do 8 metrov daleč. Takrat nataknemo masko, pazimo pa, da z masko sami sebe ne okužimo, saj so na drugi strani maske virusi in bakterije drugih. Pazimo, kako ravnamo z masko in se jo čim manj dotikamo.«

(Damjan) Dvomesečna punčka kiha, kašlja, ni v najboljši koži. Poklical sem zdravnika, ki je rekel, da je važno, da ima prehoden nosek, da lahko diha. Punčka čez dan precej spi, obdobja spanja so dolga, zvečer pa je zelo dolgo budna.

»Res je treba pazit, da je nosek prehoden, kar bo lahko težko. Noski tako majhnih otrok so zelo majhni. Čim sluznica samo malo oteče, je tak nosek že skoraj zaprt. Težko ga je čistiti, to morate vedno delati zelo nežno (npr. z aspiratorjem). K sreči tak otrok že zna malo skozi usta potegnit zrak. S slanimi raztopinami boste to rešili. Dokler je samo nos problem, ni hudo, gledati je treba, ali tak dojenček začenja težko dihati. To moramo opazovati.«

Kako se pri majhnih otrocih prepozna težko dihanje?

»Lahko ga registrirate samo v spanju. Če opazujete sebe v ogledalu med globokim, močnim dihanjem, vidite, da se začnejo ugrezati jamice na vratu nad ključnico in prsnico. Tiste jamice se pri vdihu v mirnem dihanju v spanju ne ugrezajo, ugrezajo se pri težkem, forsiranem dihanju. Starši lahko tako opazijo težko dihanje pri majhnih otrocih. Če niso pozorni, lahko spregledajo bronhiolitis ali pljučnico. To je malo verjetno pri dvomesečnem dojenčku, se pa lahko zaplete, če dobi enega od drugih virusov, ki pa so za take otroke zelo nevarni: virusi gripe, parainfluence, adenovirusi, respiratorni sincicijski virus … Zato morate vedno pogledati, kako otrok pije, koliko je živahen, kako izgleda, ali se zdi utrujen, prizadet.«

Ko dvomesečnik čez dan veliko spi, zvečer pa dolgo »razgraja«

»To, da detece ne spi, je (kljub vsemu) razveseljiva novica. To pomeni, da ima že izraženo svoje prvo budno obdobje, mnogi ga imajo pozno zvečer. V tem času se ukvarjajte z dojenčkom, mu pojte, pokažite različne barve in zvoke, takrat se bo ogromno naučil. Ko pa postane siten, ga počasi uspavajte.«

Kdaj k zdravniku?

»Obisk zdravnika ni potreben, če ni otrok res huje bolan, zato si pediatri prizadevamo, da bi lahko imeli starši dan, dva, tri bolniški dopust brez obiska pri zdravniku. Danes pa je žal tako, da če hočemo izdati bolniški list, moramo videti pacienta. Otroci do dveh let, če gre vročina čez 39, so ogrožena kategorija, visoka vročina brez drugih znakov lahko pomeni večjo verjetnost, da bi šlo za resnejšo okužbo, prikrit uroefekt. Takrat je potrebno na pregled. Prvi stik z zdravnikom pa naj bo prek telefona. Marsikaj se da po telefonu urediti, da ne bi po nepotrebnem kopičili bolnih otrok v ambulanti, kjer se lahko okužujejo. Opazujmo otroka, da ne zamudimo kaj resnega.«

Vsak nahod še ne pomeni, da ima otrok koronavirus

»Morda bi bilo dobro opozoriti še na nekaj: veliko otrok ima alergijski nahod. Kaj narediti? Nahod teh otrok ne smemo kar takoj vreči v isti koš s COVID-om. Če starši s pediatrom ocenijo, da gre za težko dihanje ali smrkanje, ki je vezano na alergijsko patologijo tega noska ali pljuč, se brisa za COVID ne dela.«

Koronavirus za dojenčke in male otroke ni nevaren

»Raziskave po svetu in pri nas so pokazale, da otroci dejansko niso resno zboleli zaradi COVID okužbe. Koronavirusi niso bili nikoli nevarni za otroke. Za novi koronavirus je bilo malo drugače, a še vedno je obveljalo, da otroci nimajo toliko receptorjev, ne zbolevajo, ni se izkazalo, da bi resno zboleli, je pa bilo tudi resno bolnih otrok nekaj, a tam je šlo sicer za zelo bolne otroke, ki so že imeli imunske motnje, so bili v procesih nekega zdravljena. To je res manjšina.

Tisto, kar malega dojenčka bolj ogroža, je vnos drugih okužb, ki jih starejši otrok prinese iz vrtca

»Pediatri zagovarjamo večinsko stališče, da ko je novorojenček v hiši, naj starejši otrok ne hodi v vrtec. Če pa vendarle hodi, ko pride starejši otrok domov, naj si z enem od staršev umijeta roke, obraz, spihata nos. S tem se zmanjša možnost za okužbo dojenčka. Ne spodbujajte, da bi večji otrok dojenčku hodil preblizu. In pa zračenje prostorov. Za obdobje, ko je najhuje, naj starejši otrok ostane doma. Pa še nekaj: z majhnimi otroki ne hodite v nakupovalne centre. Pediatri smo alergični, ko vidimo, da nekateri otroci preživijo cele dopoldneve v nakupovalnih centrih v masi otrok, ki se potem okužujejo.«