Specialni pedagog Marko Juhant | (foto: Rok Mihevc)
Marko Juhant o uporabi mask: »Če hočem, da bodo otroci funkcionirali, jim moram biti za zgled. Pika.«
Slovenija Rok Mihevc
Pri ukrepih zaradi preprečevanja okužb s koronavirusom je kar nekaj nesporazumov. Učitelji tožijo, da so starši, ki ne upoštevajo obveznega nošenja mask. Za komentar na to smo povprašali specialnega pedagoga Marka Juhanta, ki opozarja, naj se starši ne čudijo, da jih otroci ne ubogajo, če jim že sami niso primeren zgled upoštevanja pravil.
Trenutno situacijo z uporabo mask je Marko Juhant primerjal in karikiral z uvajanjem varnostnih pasov v avtih pred leti. »Sem že toliko star, da se tega spomnim. Situacija se mi zdi popolnoma identična. Je nekaj ljudi, ki se spominjo, da tega pač ne bodo počeli in bodo pri tem vztrajali, dokler jih ne doleti prometna nesreča ali dovolj visoka kazen.« Meni, da če se vsaj en otrok ali odrasel zaradi ukrepa nošenja maske ne okuži, jo je vredno nositi.
Starši pričakujejo, da bodo otroci uspešni v življenju, a Juhant se sprašuje, kako bodo naredili npr. izpit za avto, če se ne držijo pravil? »Treba se je pač držati pravil. Ali je vedno smotrno ali ne, šola pač nima možnosti, noben učitelj ne odloča o tem, tukaj so predpisi. Če se človek s politiko ne strinja, naj se upira njej, ne pa ukrepom, ki so v dobro otrok. Če smo pristaš nekih teorij zarot, dajmo tam »gnati« svoje, pustimo pa, da tam, kjer drugi odločajo, opravijo svoje delo kvalitetno. Ker drugače se bo točno to zgodilo, kar se dogaja doma, ko otroci ne ubogajo.«
Logično, da ne ubogajo, če se tudi starši ne držijo določenih zadev, če imajo vedno nekaj proti ...
Starši se razburjajo, da otroci ne ubogajo. »Logično, da ne ubogajo, če se tudi starši ne držijo določenih zadev, če imajo vedno nekaj proti ... otrok se ne drži tega, kar mu rečeš, posebej, če je najstnik. Za najstnike rečemo, »najstnik zamaši ušesa in odpre oči«. Roke da gor in gleda in tisto, kar vidi, tisto je pravo. Zato nas ne skrbi, kaj bo slišal po radiu, ampak, kaj bo videl na svojem telefonu.«
Pri tem pa Juhant opaža še eno stvar, da znajo biti nekateri starši zelo »rompompom«. »Doživel sem sestanek, kjer se je ena mamica obnašala kot ena najstnica. In potem se je čudila, da so jo tako tudi obravnavali. Ampak, če se obnašate kot kraljica, vas bodo tako tudi obravnavali. Kraljica pa odloča o svoje kraljestvu, ne o tujem. Torej, zelo preprosto. Če hočem, da bodo otroci funkcionirali, jim moram biti za zgled. Pika.«
