P. Cestnik: V Cerkvi analizirali železnico, signale in tire, samo lokomotive še ne

Slovenija | 25.08.2020, 09:23 Rok Mihevc

»Pred praznim župniščem« je naslov uvodnika v avgustovski številki revije Ognjišče, ki je bil izhodišče za pogovor v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«. Beseda je tekla tudi o družbenem nauku Cerkve, ki ga je potrebno bolj poznati, da bi se lahko izognili vsiljenemu koordinatnemu sistemu socializma proti kapitalizmu.

O sinodi, ki je dala mnogo sadov, a pustila nekaj tabujev

Pred dvajsetimi leti smo obhajali slovensko sinodo, ki je bila po Cestnikovih besedah polna optimizma. V letih po njej beležimo velik porast zakonskih skupin, močnih okrepitev župnijskih Karitas in pastoralnih svetov, oratorijev... Kot piše, pa se po drugi strani sinoda ni mogla otresti nekaterih tabujev. »Glavni tabuji – ocena je moja – so bili trije: 1. na sinodi se ni smelo razpravljati o ustanovitvi novih škofij, do katerih je prišlo nekaj let zatem; 2. sinoda se je v velikem loku izognila analizi stanja duhovništva; 3. sinoda ni zagrizla v reformo interne cerkvene ekonomije. Vsi trije tabuji imajo danes učinek bumeranga.«

Smo v prelomnem obdobju in ta mogočna oblika klerika »gospod župnik, ki je glavni za vse«, zahaja v zatonu, duhovniška karizma pa se bo prečistila in bo živela naprej.

Bližina škofa je toliko pomembnejša, če ni duhovnikov

Ustanovitev novih škofij je bila zanj eden lepših in večjih dogovkov v Cerkvi na Slovenskem, saj smo s tem dejanjem odgovorili na izzive časa. »Ker škof je naslednik apostola in bližina škofa je toliko bolj pomembnejša, če ni duhovnikov.« Je pa razpravo o tej strategiji pogrešal na sinodi in prišlo je do občutka, kot da se ne smejo o vsem pogovarjati. »Na minus je prišla sinodalnost, ta odprti pogovor. Nismo se pogovarjali tudi o duhovnikih in financah, ni se naredilo analize klera. Ker če govoriš o veliki spremembi v Cerkvi, moraš povedati, kdo bo peljal ta zagon. Ni se naredilo te jasne, ostre in močne analize, kar bi nam prav prišlo takrat, ko smo začeli doživljati hitro upadanje števila duhovnikov ali da bi lažje odgovorili na spolne in finančne afere. Če ti analiziraš železnico, vlakovno kompozicijo, signalne naprave, trdnost mostov, tire, moraš tudi lokomotivo. Mi pa lokomotive duhovništva nismo.«

»Gospod župnik« zahaja v zatonu, duhovniška karizma se prečiščuje

Pa vloga laikov? V oddajo je poklicala poslušalka Petra, ki ima občutek, da se kler izogiba vlogi laikov v Cerkvi. Opozorila je, da »če se vodstvo Cerkve ne bo začelo pogovarjati z laiki, se bodo laiki zgodili sami od sebe. Nismo brezupna raja, ki bi nam bilo vseeno, zgodilo se bo nekaj, kar nikomur ne bo všeč in nikomur ne bo v prid.« Cestnik je potrdil, da se »spopad« med kleriki in laiki vleče, a je vseeno optimističen. »Bog vodi našo Cerkev tudi v teh situacijah, tudi v času pomanjkanja duhovnikov. Ni prvič v zgodovini, da je duhovnikov malo. Običajno je temu obdobju sledila sprememba, koncil, ki je bilo neko izhodišče za naprej in izboljšanje razmer. Smo v prelomnem obdobju in ta mogočna oblika klerika »gospod župnik, ki je glavni za vse«, zahaja v zatonu, duhovniška karizma pa se bo prečistila in bo živela naprej. Ker bo evharistija živela naprej. Mi pa moramo pri teh spremembah sodelovati. Eden izmed načinov je ravno pogovor in sinodalnost in skupno pastoralno načrtovanje.«

Tako se Cestnik tudi na koncu uvodnika revije Ognjišče sprašuje, če ni morda čas tudi za drugo sinodo. »Takšno, ki bi nadaljevala optimizem prve, obenem pa brez tabujev in olepševanj pogledala v notranjost cerkvenega sistema in nas v moči Duha pripravila na dobo majhnega števila duhovnikov.«

Naročite se na podcast oddaje "Spoznanje več, predsodek manj"