Irena Kržič: Trajalo je nekaj časa, da sem dokazala iz kakšnega testa sem

Pozitiva | 06.08.2020, 18:00 Nataša Ličen

Irena Kržič je inženirka strojništva. Sprva je želela v medicino. Obrnilo se je tako, da je pristala v strojništvu. Želela je narediti nekaj iz sebe, pravi. Stereotipi, ker je ženska v pretežno moškem svetu strojništva, je niso ovirali.

"Nikoli si nisem mislila", pravi, "da bom pri petindvajsetih letih živela na Danskem in potovala v Singapur za službo." Z njo smo se v oddaji »Via positiva« srečali pred dobrega pol leta.
»Profesorji so bili na začetku študija do deklet morda včasih nekoliko zadržani, zahtevnejši. Verjetno so bili njihovi zadržki s pravim namenom, ker se tudi na strojno vpiše razmeroma veliko deklet, a večji del njih odneha. Morale smo pokazati, da nas študij zanima, da želimo ostati in delati. Ko dokažemo, da imamo željo nekaj narediti, pa je, vsaj v mojem primeru je bilo tako, korekten odnos s profesorji. Pokazala sem, da želim narediti nekaj iz sebe, in lahko le pohvalim sodelovanje med nami, posebej svojega mentorja izrednega profesorja dr. Uroša Stritiharja.«

Kako se v življenju včasih nepričakovano obrne, na bolje. Je pa treba za vse delati, nič ne pade samo od sebe pred nas.

Zakaj strojništvo?
»Zakaj ne?« Njena zgodba je posebna. Prva izbira je bila medicina, v to je usmerjala svojo pot od osnovne šole naprej. Potem pa se z maturo in točkami ni izšlo. Sesul se ji je svet. K sreči jo je prijateljica Barbara nagovorila za strojništvo. »Šla mi je matematika, zanimala so me letala in formula 1.« Izkazalo se je, da je bila prav to ena od najboljših odločitev njenega življenja.
Kaj raziskujete?
»Vsak dan raziskujem, trenutno sem zaposlena kot produktni vodja, razvijam trg na Kitajskem, v območju Pacifika, v Rusiji. Živim na Danskem, razvijamo nov promocijski protokol. Vsak dan se učim česa novega. Zanimajo me marketing, trženje, kako zgraditi posel v Aziji. Strojništvo sem obrnila v poslovni svet. Ne ukvarjam se več s termodinamskimi enačbami, zdaj jih prodajam, če razložim zelo preprosto. Moje delo me izpolnjuje.«
Z neba nič ne pade samo po sebi
»Za vsako priložnost se je treba potruditi, delati, dvigniti roko. Poslovne priložnosti se ne naredijo same, nič ne pride samo do nas samo. Takšne so moje izkušnje. In, v mojem svetu deluje.«

Sem Irena z Borovnice, kakršna sem bila pred desetimi leti. Do ljudi nimam predsodkov. Se pa poučim o njihovi kulturi in videnju sveta. Mislim, da mi gre kar dobro, kjer koli že sem.

Je treba za razvoj mednarodne poslovne poti odvreči navezanost?
»Vsekakor. V svetu dobimo nove kulturne izkušnje, naučimo se prilagajanja, in to je veliko vredno. Imeti je treba emocionalno inteligenco in to v tujem svetu še bolj izostriš.«
Kam gre razvoj?
»Svet je digitaliziran, ni več važno, kje si, od kod si, podjetje imaš lahko kjer koli, tudi na Veliki planini, le da je dober signal. Slovenija bo vsekakor vedno moj dom, saj se domov vračam, tudi s svojim na novo pridobljenim znanjem.«
Kako dojemate svet?
»Delam v podjetju, kjer se trudimo za energijsko učinkovitost in je del velike zgodbe za trajnost in boljši jutri. Vsak od nas se mora truditi za to. Ne le posamezniki. V Evropi smo precej ekološko osveščeni. Z mislijo je treba hoditi v trgovino. Treba je biti človek, ne robot.«

Poštenost, iskrenost, ostati zvest sebi, ne obremenjevati se preveč z mnenji okolice, prevzeti odgovornost za svojo srečo, so vrednote, po katerih Irena Kržič živi, je povedala v radijskem intervjuju za Radio Ognjišče pred več meseci, ko je bila na krajšem obisku v domovini. Kdo ve, kako se je v teh mesecih skoraj leta dni, od zadnjega srečanja z njo, njen svet zavrtel in tudi zaradi korone, spremenil. Veseli smo, da smo jo spoznali. Želimo ji sreče in uspeha.