Kako pomembna je lahko plazma oseb, ki so prebolele okužbo?

Slovenija 12. 08. 2020, 11:10 Alen Salihović

Na področju ravoja novih zdravil proti koronavirusu še ni pravega napredka. Po besedah infektologinje dr. Mateje Logar je zato za bolnike s to boleznijo še vedno na voljo zgolj podporno zdravljenje, torej dodajanje kisika in tekočin, kadar jih bolnik potrebuje. Možnost pa vidijo tudi v zdravljenju s plazmo oseb, ki so okužbo že prebolele.

Čudežnega zdravila ni, je jasna Logarjeva. Zato ostaja v ospredju podporno zdravljene, tudi s pomočjo plazme. Gre za razmeroma staro metodo, ki se je uporabljala pred dobrimi znanji o protimikrobnih zdravilih in pred cepivi. V zadnjih letih se ta metoda uporablja predvsem pri izbruhih novih bolezni, kot so okužbe z virusoma sars in mers. Poročila iz predvsem azijskih držav kažejo, da se je ta način izkazal za učinkovitega tudi pri bolnikih s težkim potekom covida-19.

Plazmo lahko po besedah Logarjeve darujejo vsi, ki so bolezen preboleli in so primerni tudi za krvodajalstvo. Na zavodu za transfuzijsko medicino testirajo, koliko je v njej protiteles, saj vsi ob bolezni ne tvorijo dovolj visoke koncentracije protiteles, njihova koncentracija pa se s časom po preboleli bolezni tudi zmanjšuje.

Po besedah Logarjeve, bi po pripravljenih protokolih s plazmo zdravili tiste s težkim potekom bolezni. Prejemnik se mora s prejemom plazme strinjati, iz tujine pa ne poročajo o neželenih učinkih ob transfuziji plazme, kar navdaja z optimizmom. »To pa ni čudežno zdravilo, ampak je ena izmed možnosti.«

Opozorila je tudi na vedno več podatkov o tem, da bolezen ni problematična samo v akutni fazi, temveč imajo ozdraveli težave tudi kasneje. Takrat pa ni več tolikšnih razlik med mladimi in starejšimi. Če mladi bolezen pogosto prebolijo v blažji obliki in ne potrebujejo bolnišničnega zdravljenja, pa imajo v tednih in mesecih po ozdravitvi prav tako številne težave. »Gre za težave s spominom, koncentracijo, nenavadno utrujenostjo, izgubo mišične mase, kar vse vpliva na splošno počutje. Pojavljajo se tudi otekanja sklepov.«

Tudi pri mladih je po preboleli bolezni povečano tveganje za možgansko kap, še poudarja Logarjeva. Približno 20 odstotkov tistih, ki so bolezen preboleli v blagi obliki, ima težave še do dva meseca.