Jože Bartolj
Marko Zupan
Meta Potočnik
Plazma (foto: Pixabay)
Plazma | (foto: Pixabay)

Kako pomembna je lahko plazma oseb, ki so prebolele okužbo?

12.08.2020, 11:10 Alen Salihović

Na področju ravoja novih zdravil proti koronavirusu še ni pravega napredka. Po besedah infektologinje dr. Mateje Logar je zato za bolnike s to boleznijo še vedno na voljo zgolj podporno zdravljenje, torej dodajanje kisika in tekočin, kadar jih bolnik potrebuje. Možnost pa vidijo tudi v zdravljenju s plazmo oseb, ki so okužbo že prebolele.

Čudežnega zdravila ni, je jasna Logarjeva. Zato ostaja v ospredju podporno zdravljene, tudi s pomočjo plazme. Gre za razmeroma staro metodo, ki se je uporabljala pred dobrimi znanji o protimikrobnih zdravilih in pred cepivi. V zadnjih letih se ta metoda uporablja predvsem pri izbruhih novih bolezni, kot so okužbe z virusoma sars in mers. Poročila iz predvsem azijskih držav kažejo, da se je ta način izkazal za učinkovitega tudi pri bolnikih s težkim potekom covida-19.

Plazmo lahko po besedah Logarjeve darujejo vsi, ki so bolezen preboleli in so primerni tudi za krvodajalstvo. Na zavodu za transfuzijsko medicino testirajo, koliko je v njej protiteles, saj vsi ob bolezni ne tvorijo dovolj visoke koncentracije protiteles, njihova koncentracija pa se s časom po preboleli bolezni tudi zmanjšuje.

Po besedah Logarjeve, bi po pripravljenih protokolih s plazmo zdravili tiste s težkim potekom bolezni. Prejemnik se mora s prejemom plazme strinjati, iz tujine pa ne poročajo o neželenih učinkih ob transfuziji plazme, kar navdaja z optimizmom. »To pa ni čudežno zdravilo, ampak je ena izmed možnosti.«

Opozorila je tudi na vedno več podatkov o tem, da bolezen ni problematična samo v akutni fazi, temveč imajo ozdraveli težave tudi kasneje. Takrat pa ni več tolikšnih razlik med mladimi in starejšimi. Če mladi bolezen pogosto prebolijo v blažji obliki in ne potrebujejo bolnišničnega zdravljenja, pa imajo v tednih in mesecih po ozdravitvi prav tako številne težave. »Gre za težave s spominom, koncentracijo, nenavadno utrujenostjo, izgubo mišične mase, kar vse vpliva na splošno počutje. Pojavljajo se tudi otekanja sklepov.«

Tudi pri mladih je po preboleli bolezni povečano tveganje za možgansko kap, še poudarja Logarjeva. Približno 20 odstotkov tistih, ki so bolezen preboleli v blagi obliki, ima težave še do dva meseca.

Rok Gregorčič, Tadej Pagon, Janez Pavel Šuštar, Janez Meglen (photo: Rok Mihevc) Rok Gregorčič, Tadej Pagon, Janez Pavel Šuštar, Janez Meglen (photo: Rok Mihevc)

Cerkev v Sloveniji dobila štiri nove duhovnike

»Vsak nov duhovnik je za Cerkev vir veselja in znamenje upanja, da nam Gospod daje duhovnih poklicev in da so še tisti, ki slišijo Božje povabilo in nanj odgovorijo,« pravi predsednik Slovenske ...

Nuncij Jean-Marie Speich (photo: Rok Mihevc) Nuncij Jean-Marie Speich (photo: Rok Mihevc)

Nuncij Speich: Slovenija je presegla samo sebe

Apostolski nuncij Jean Marie Speich je ob 30-letnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Svetim sedežem in Republiko Slovenijo sinoči sprejel diplomatski zbor, predstavnike države, Cerkva in ...

Duhovnik Martin Golob (photo: Rok Mihevc) Duhovnik Martin Golob (photo: Rok Mihevc)

"Bog med počitnicami ne gre na dopust"

Bog je doma tudi med počitnicami in nas čaka, potrebujemo duhovno hrano. To je bilo osrednje sporočilo tokratne oddaje Za življenje, v kateri je Mateja Feltrin Novljan gostila duhovnika Martina ...

Novomašniki 2022 (photo: Rok Mihevc) Novomašniki 2022 (photo: Rok Mihevc)

To so letošnji novomašniki

V Sloveniji imamo letos štiri novomašnike, trije so iz ljubljanske nadškofije, eden pa iz novomeške škofije. To so: Janez Pavel Šuštar, Rok Gregorčič, Tadej Pagon in Janez Meglen. Kako so slišali ...