Slavi Košir
Jakob Čuk
Meta Potočnik
Plazma (foto: Pixabay)
Plazma | (foto: Pixabay)

Kako pomembna je lahko plazma oseb, ki so prebolele okužbo?

12.08.2020, 11:10 Alen Salihović

Na področju ravoja novih zdravil proti koronavirusu še ni pravega napredka. Po besedah infektologinje dr. Mateje Logar je zato za bolnike s to boleznijo še vedno na voljo zgolj podporno zdravljenje, torej dodajanje kisika in tekočin, kadar jih bolnik potrebuje. Možnost pa vidijo tudi v zdravljenju s plazmo oseb, ki so okužbo že prebolele.

Čudežnega zdravila ni, je jasna Logarjeva. Zato ostaja v ospredju podporno zdravljene, tudi s pomočjo plazme. Gre za razmeroma staro metodo, ki se je uporabljala pred dobrimi znanji o protimikrobnih zdravilih in pred cepivi. V zadnjih letih se ta metoda uporablja predvsem pri izbruhih novih bolezni, kot so okužbe z virusoma sars in mers. Poročila iz predvsem azijskih držav kažejo, da se je ta način izkazal za učinkovitega tudi pri bolnikih s težkim potekom covida-19.

Plazmo lahko po besedah Logarjeve darujejo vsi, ki so bolezen preboleli in so primerni tudi za krvodajalstvo. Na zavodu za transfuzijsko medicino testirajo, koliko je v njej protiteles, saj vsi ob bolezni ne tvorijo dovolj visoke koncentracije protiteles, njihova koncentracija pa se s časom po preboleli bolezni tudi zmanjšuje.

Po besedah Logarjeve, bi po pripravljenih protokolih s plazmo zdravili tiste s težkim potekom bolezni. Prejemnik se mora s prejemom plazme strinjati, iz tujine pa ne poročajo o neželenih učinkih ob transfuziji plazme, kar navdaja z optimizmom. »To pa ni čudežno zdravilo, ampak je ena izmed možnosti.«

Opozorila je tudi na vedno več podatkov o tem, da bolezen ni problematična samo v akutni fazi, temveč imajo ozdraveli težave tudi kasneje. Takrat pa ni več tolikšnih razlik med mladimi in starejšimi. Če mladi bolezen pogosto prebolijo v blažji obliki in ne potrebujejo bolnišničnega zdravljenja, pa imajo v tednih in mesecih po ozdravitvi prav tako številne težave. »Gre za težave s spominom, koncentracijo, nenavadno utrujenostjo, izgubo mišične mase, kar vse vpliva na splošno počutje. Pojavljajo se tudi otekanja sklepov.«

Tudi pri mladih je po preboleli bolezni povečano tveganje za možgansko kap, še poudarja Logarjeva. Približno 20 odstotkov tistih, ki so bolezen preboleli v blagi obliki, ima težave še do dva meseca.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenija , Zdravstvo

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Dolina (photo: Župnija Dolina) Dolina (photo: Župnija Dolina)

Dolinski zvonovi utihnili po več kot tisoč letih

Po odredbi tržaškega sodišča so v Dolini pri Trstu v torek zasegli zvonove mogočnega zvonika župnije sv. Urha. Tamkajšnji župnijski upravitelj Klemen Zalar je nad dejanjem razočaran. Razlog naj bi ...

Gostje 4. Svetovalnice na temo covida so bili: dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. Alojz Ihan in dr. Bojana Beović (photo: Svetovni splet, Rok Mihevc) Gostje 4. Svetovalnice na temo covida so bili: dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. Alojz Ihan in dr. Bojana Beović (photo: Svetovni splet, Rok Mihevc)

Covid: Neodgovorjena vprašanja

V Svetovalnici smo se posvetili preostalim vprašanjem, ki ste jih pred časom postavili poslušalci na temo epidemije in cepljenja. Ali se lahko težave z obrabo sklepov povečajo po prebolelem ...