Robert Božič
Boštjan Smole
Rok Mihevc
Kaj so virusi? Na spletnih straneh Hiše eksperimentov si lahko ogledate zadnje predavanje dr. Mojce Rajter  (foto: pixabay)
Kaj so virusi? Na spletnih straneh Hiše eksperimentov si lahko ogledate zadnje predavanje dr. Mojce Rajter | (foto: pixabay)

Kriza

02.08.2020, 19:46

Valovi epidemije ne pojenjajo, prihajajo znova in znova. Težko je oceniti ali se v danem trenutku nahajamo v prvi tretjini ali na polovici trajanja epidemije ali smo blizu njenega konca.

Epidemiološka kriza je v zadnjih mesecih zatresla številne družbene podsisteme. Njene posledice so čedalje bolj vidne v vseh porah družbenega življenja od gospodarstva do varstva najšibkejših. V zadnjih mesecih smo se naposlušali takšnih in drugačnih (izrabljenih) mnenj različnih komentarjev, da je lahko kriza priložnost za izboljšanje za delovanja družbe in države; za nekakšno kolektivno in individualno očiščenje vsakega posameznika. Njihove pozive so številni vzeli skrajno resno, saj je kriza kratkoročno dodobra spremenila naša življenja, pa četudi njene dolgotrajne posledice morda ne bodo tako hude kot denimo že desetletja trajajoče okoljevarstvene krize. Ali se lahko torej iz te trajajoče epidemiološke in družbene krize kaj naučimo?

Kriza je po drugi strani številne avtorje v zadnjih mesecih spodbudila k apokaliptičnim napovedim, da nikoli več ne bo tako je bilo, da je konec globalizacije, kapitalizma, evropske solidarnosti, varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in še česa. Da se vračamo v realistično dobo, ko bo morala vsaka država poskrbeti sama zase. Verjetno je že res, da nikoli več ne bo tako kot je bilo, saj je vsaka sekunda edinstvena. Nikoli se ni dobro zateči k apokaliptičnim napovedim, ker bolj ustrahujejo kot pomagajo k čimer koli. Težko je pritrditi trditvam, da bo konec demokratičnih sistemov, saj je ta kriza kaplja v morju v primerjavi z množičnimi kršitvami človekovih pravic v nekdanjih in sodobnih totalitarnih režimih. Navsezadnje so številne evropske države bolj ali manj uspešno v času epidemije izpeljale različne volitve. Še bolj neprepričljive so teze različnih avtorjev, ki v korona krizi vidijo priložnost za obračun s kapitalizmom in globalizacijo.

Njihove teze bi bile bolj prepričljive, če bi razumele epidemiološko krizo kot priložnost za bolj učinkovito regulacijo globalizacije in izboljšanje varstva človekovega dostojanstva predvsem v državah globalnega juga. Evropske države so vendarle v zadnjem trenutku nekako rešile evropsko solidarnost, ki je bila po mnenju nekaterih že izgubljena. Nekateri avtokratski voditelji so krizo res izkoristili za še bolj sistematično zlorabo človekovih pravic, a po drugi strani je večina evropskih držav, vključno s slovensko, strpno dovoljevala pluralistična zbiranja v najbolj težkih časih epidemije. Države so res za nekaj mesecev zaprle oziroma še vedno zapirajo svoje meje, a to je kratkoročni ukrep za omejitev širjenja epidemije.

V tej luči se lahko vprašamo ali smo se iz trajajoče krize kaj naučili ali ne. Morda je še prezgodaj za takšne ugotovitve. Baskovski filozof Daniel Innerarity v svoji novi knjigi »Pandemokracija« (založba Galaxia Gutenberg, 2020) prepričljivo utemeljuje, da je, če kaj, sedanja epidemiološka kriza pokazala, da ima globalne posledice za vse družbe, ne le za prebivalstvo posameznih držav, kar dokazuje, da obstajajo skupne vrednote celotnega človeštva. Človekovo dostojanstvo, pluralizem, svoboda, enakost in solidarnost po njegovem niso samo vrednote nacionalnih družb, temveč gre za globalne vrednote, ki si jih delimo vsi ljudje in družbe. V tej luči lahko vsaj v določenih segmentih na evropskem kontinentu kot tudi v slovenski družbi opazujemo krepitev teh temeljnih vrednot evropskih družb.

Kriza je pokazala, da je treba pomagati tistim najšibkejšimi, ki jih je kriza najbolj prizadela. Evropske države se glede na njihovo finančno blagajno posamično in skupno trudijo, da bi pomagale najšibkejšim posameznikom in državam. Innerarity ima zato prav ko pravi, da sta človekovo dostojanstvo in solidarnost vsaj skupni evropski, če že ne globalni vrednoti. Enako je kriza še bolj kot prej izpostavila pomembnost vrednote pluralizma, ki zahteva strpni dialog med drugače mislečimi o najpomembnejših vprašanjih za obstoj in delovanje slovenske ter evropskih družb. Ali smo vrednoto pluralizma, ki se kaže skozi medsebojni dialog, poslušanje, strpnost v času epidemiološke krize v slovenski družbi, kaj bolj ponotranjili kot prej, pa si lahko najbolje odgovorite sami, spoštovane poslušalke in spoštovani poslušalci?

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Benedikt XVI. (photo: Angelo Senchuke/Cathopic) Benedikt XVI. (photo: Angelo Senchuke/Cathopic)

Benedikt XVI. trpi za hudo okužbo na obrazu

Upokojeni papež Benedikt XVI. trpi zaradi virusne okužbe na obrazu, kar mu povzroča hude bolečine, stanje pa se je poslabšalo po smrti brata Georga. O tem danes poroča nemški časnik Passauer Neue ...

Vernica v cerkvi (photo: Unsplash) Vernica v cerkvi (photo: Unsplash)

Kako smo spustili standarde "zakmašne" obleke

V času epidemije mnoge maše potekaj zunaj. Kar je v redu. Opaziti pa je, da so ljudje z umanjkanjem svetosti cerkvenega prostora, še bolj spustili standarde spodobnosti oblačenja.

O avtorju