Covid 19 - koliko časa še?

Svetovalnica | 23.07.2020, 23:53 Mirjam Judež

Čeprav so nekateri napovedovali, da bo novi koronavirus poleti oslabel, nič ne kaže na to. Vzrok, da virus ne bo kar izginil, je v učinkovitosti prenosa s človeka na človeka. Virus je tu, okužbe po svetu naraščajo, nas pa je zanimalo, ali znanstveniki vedo kaj novega o njem, pa tudi to, kako nam to vedenje pomaga pri preprečevanju širjenja okužbe. Gostili smo raziskovalca na Inštitutu za kemijo, sinteznega biologa dr. Romana Jeralo, ki pri nas vodi raziskovalno skupino za razvoj cepiva proti koronavirusu. »Ljudje smo po naravi optimistični, mislili smo, da bo čez poletje virus izginil in se vrnil jeseni. V Južni Koreji, na Kitajskem, v Singapurju … se je izkazalo, da takoj, ko so popustili s previdnostjo, je virus udaril nazaj. To je lekcija za vse po svetu, da ga ne smemo jemati zlahka.« Z dr. Jeralo se je pogovarjal Blaž Lesnik.

Kaj smo se novega naučili o virusu?

»Marsikaj smo se naučili. Na začetku so zdravniki polagali veliko upanja v ventilatorje, izkazalo se je, da je problem hipoksija zaradi zamašitve žil, zato so se terapije temu prilagodile, zdravljenje je bolj učinkovito. Tudi glede prenosa vedno več vemo, a še vedno ni popolnoma jasno, a se prenaša tudi z aerosolom. Kapljice izdihanega zraka so najbolj pomemben način prenosa virusa. Preko predmetov obstaja teoretična možnost, da se prenese, je pa zagotovo prenos preko kapljic najpomembnejši. Nimamo popolnoma jasnih podatkov, kakšna količina virusa je potrebna za bolezen. Zelo verjetno je, da doza določa, ali se bomo okužili ali ne.«

Objavili ste raziskavo o otrocih v starostni skupini 10-19 let, ki so okužili najvišji del svojih stikov v svojih gospodinjstvih v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami.

»To je precej obsežna južnokorejska raziskava, ki so jo povzemali tudi mediji. Pokazala je, da mlajši otroci do 10. leta niso tako kužni, kar je pomembno za vrtce in nižje razrede osnovne šole, najbolj pogost prenos pa je bil v starejši skupini, med srednješolci, kjer je bil delež okuženih v istem gospodinjstvu 18 odstotkov. Poteka večja študija v ZDA in če se bodo rezultati izkazali za resnične, je to pomembno navodilo, kako s srednjo šolo jeseni. Zdaj je pravi čas za neke inovativne rešitve. Izraelski znanstveniki so predlagali cikel, da štiri dni delaš, deset dni si doma. Štiri dni traja, preden ljudje postajajo razširjevalci virusa, v desetih dneh se pa pokaže, ali si bil okužen ali ne. Na ta način bi zagotovili varno ravnanje v službah in šolah.«

Kdaj bi utegnilo biti najhuje, če upoštevamo še sovpadajočo epidemijo gripe?

»Jeseni sem skoraj prepričan, da bo ta stvar znala biti kritična v kombinaciji z drugimi dihalnimi okužbami (gripa ipd.), ko ne bomo vedeli, ali je to Covid ali kaj drugega. Ti valovi se bojim, da se bodo enostavno kar »prelivali«. Najhuje pa bo proti koncu leta, ko je gripa na vrhuncu. Ljudje so se navadili bolj zaščitnega ravnanja, Slovenci smo se kar resno lotili tega.«

Kako se obnašati v javnosti? Samozaščitno ravnanje ostaja: maske, razkuževanje, še kaj?

»Prav veliko drugih opcij ni. V anekdotičnih primerih se je izkazalo, da za določen tip ravnanja, kot npr. petje v zaprtih prostorih, večji športni dogodki, vse aktivnosti, kjer ljudje močneje dihajo v zaprtem prostoru, kjer je velika gostota ljudi, obstaja velika verjetnost prenosa. V nekem pevskem zboru (primer je znan) se jih je od 61-ih okužilo 53, dva sta umrla. Vaja je trajala dve uri in pol, tudi trajanje kontakta je pomembno. Kjer je visoka koncentracija ljudi v zaprtem prostoru (pevski zbor, avtobus ipd.), lahko posameznik lahko okuži 10 ali 50 ljudi.«

Razdalja pa ostaja vsaj meter in pol oz. dva metra …

»Predvsem zato, ker se širi virus z večjimi kapljicami, ki padajo na tla. Pomembna je tudi ventilacija, vsaj minimalno prezračevanje, da se giba zrak. Na Kitajskem pa se je pokazalo, da je zračno hlajenje s pretokom zraka preneslo viruse od ene mize k sosednji. Ni enoznačnega odgovora glede klimatskih naprav. Spet mora biti neka koncentracija virusov, daljše trajanje kontakta.«

Zanimiva je raziskava glede tega, katere bolezni povečajo verjetnost smrti zaradi Covid 19. Visok krvni pritisk, diabetes, debelost, astma, bolezni dihal in avtooimune bolezni …

»V Sloveniji smo videli, da so virusu podlegli pogosto tisti, ki imajo že precej drugih bolezni: imajo oslabljen imunski sistem in druge kardiovaskularne težave. Odvisno od starosti. Nedvomno je dejstvo, da je s starostjo večja verjetnost hujših zapletov kot pri mlajših. Tudi mlajši so lahko okuženi, a je potek bolezni praviloma precej blažji.«

(Ivanka) Redko grem v trgovino in uporabim masko za enkratno uporabo. Jo lahko uporabim še kdaj?

»Dajem laične nasvete, strokovnih pa ne. Jaz osebno vam povem, da uporabim isto masko večkrat. Če sami uporabite isto masko, se boste okužili z lastnimi virusi oz. bakterijami. Pralno masko operete, segrejete za deset minut na 65 stopinj v pečici (virus je temperaturno labilen), ne bi pa svetoval, da predolgo uporabljate isto masko.«

(Draguška) Z vnuki radi hodimo na plažo, se tam družimo in kopamo. Kaj naj naredim, preden pridem domov (mož je invalid, skrbi me, da ne bi česa prinesla). Ali drži, da če nepralne maske pustiš 48 ur na zraku, da virus z njih »odplava«?

»Glede mask se je izkazalo, da virus na površini vzdrži 2-3 dni. Če pustite masko 3 dni na zraku, ni nevarnosti, da bo virus prisoten na teh predmetih. Glede okužbe zunaj: malo verjetnosti je, da bi se zunaj okužili. Problem je neposredna bližina z okuženim.«

(Stane) Ali so tisti, ki zbolijo oz. prebolijo virus, imuni ali lahko znova zbolijo?

»Virologi menijo, da je malo verjetno, da ko se enkrat okužiš, da bi spet zbolel. Če se enkrat okužiš, ne zboliš več. Je pa res, da veliko ljudi misli, da so bili okuženi, pa se izkaže, da niso bili. Imunski sistem, ki se aktivira ob okužbi, omogoča tvorbo spominskih B celic in T celic, ki zelo verjetno zagotovijo zaščito.«

(Silvo) Kot slep dobivam publikacije iz južnih republik. Kako naj rokujem z njimi?

»Tudi naša pošta uporablja zaščitne ukrepe, malo verjetno, da bi od nekoga od pošte kaj dobili. V najslabšem primeru pustite pošiljko tri dni pri miru in jo potem odprete brez skrbi.«

(Joža) Ali res krvna skupina vpliva na to, kako si dovzeten za virus? Brala sem, da če imaš krvno skupino 0, si bolj odporen na virus.

»Študije so pokazale, da so ljudje, ki imajo krvno skupino 0, nekoliko manj dovzetni za okužbo. Daleč od tega, da se ne boste okužili, če imate krvno skupino 0, je pa res, da je nekaj % manj verjetnosti, da se okužite. In obratno.«

(Vinko) Je že kaj več znano, s katerimi aktivnostmi bi bil človek bolj odporen proti temu virusu?

»Kot na splošno velja: bolj zdravo življenje, fizična aktivnost, gibanje in izogibanje situacijam, kjer je večja verjetnost za okužbe. To je tisto, kar vam najbolj pomaga.«

Ali bi z žgano pijačo lahko odstranili virus?

»V razkužilih je vsaj 70 % etanola, ta delež je precej višji kot v žganih pijačah. Žgane pijače ne priporočam ne za umivanje rok, kaj šele za nevtralizacijo virusa.«

Cepivo se razvija na več koncih hkrati. Bomo imeli tudi več cepiv?

»Zagotovo. Veliko držav ima aktivne programe cepiva, ki jih izjemno podpirajo. Zaenkrat še ne vemo, katero cepivo je res najbolj učinkovito, to bomo ugotovili v tretji fazi kliničnega testiranja s par 10.000 ljudmi in primerjali kakšen delež tistih, ki so bili cepljeni, se je okužil v primerjavi z ostalimi. Potrebno je investirati v raziskave, v znanost, da imamo več »kandidatov«, da bomo imeli vsaj nekaj, kar bo učinkovito. Zelo verjetno pa, da bo več cepiv učinkovitih. Cepivo, ki bo uporabljeno, mora biti absolutno varno, z njim se bo cepilo na milijarde ljudi. Testiranja morajo biti izvedena na velikem številu ljudi, da lahko identificiramo morebitne stranske učinke. Sodobni pristopi cepiva so, da vnesemo nek zapis za virusne proteine v nukleinske kisline, ki jih potem naše celice producirajo. Malo verjetno je, da bi ta cepiva imela različen učinek glede na to, kakšen je ta zapis. Ta cepiva smo uporabljali tudi za veliko drugih bolezni. Ključno vprašanje je, ali bodo učinkovito zaščitila pred infekcijo.«

Kdaj lahko pričakujemo cepivo/-a?

»Odvisno od tega, kako hitro bomo videli statistično značilnost. V Braziliji bodo začeli s testiranjem 20.000 ljudi, tudi v Veliki Britaniji, na Kitajskem, tu pa je relativno majhen delež ljudi okužen, zato bo trajalo dlje časa. Stranske učinke po cepljenju bi lahko ugotovili relativno hitro, v dveh mesecih. Zaščita bo pa trajala … Gre za zelo resne zadeve. Če smo optimistični, bi do konca leta lahko imeli te rezultate že znane, nekateri napovedujejo, da bomo lahko cepili prihodnje leto jeseni. Jesensko-zimsko sezono bo treba nekako preživeti, upamo, da nam uspe čim bolje.«