Koronavirus ostaja naša realnost. Ker ga zaenkrat ne moremo dokončno pregnati, je zelo pomembno vedeti, kako se pred njim čim bolj učinkovito zaščititi. V današnji Svetovalnici smo poslušali pogovor z medicinsko sestro Heleno Skočir, ki na Fakulteti za vede o zdravju predava zdravstveno nego in obvladovanje okužb v zdravstvu. Z njo se je pogovarjal Blaž Lesnik.
»Veliko se govori, da v primeru, ko gre za kapljično okužbo, maska ni izbira za izvenklinično okolje. Zaščititi bi se moral tisti, ki kašlja in kiha, če pa se maska že uporablja, jo uporabljamo pravilno. Mask imamo več vrst, običajno se uporabljajo trislojne kirurške, ki so kar dobra zaščita. Če imamo maske iz blaga, mora biti blago gosto tkano, troslojno, če želimo, da je zaščita kolikor toliko uspešna. Niso še rekli, na koliko stopinjah se virus uniči, dejstvo je, da ga temperatura uniči. Najboljši je gosto tkan lan, ki se lahko kuha na 90 stopinj. Pomembno je, da vemo, da mask ne moremo dolgo časa nositi, kirurške maske največ dve uri, če se pa zmočijo, pa je že prej možnost, da mikroorganizmi prehajajo skozi to masko.«
Z masko bi se morali zaščititi predvsem tisti, ki kašljajo in kihajo.
»Masko vedno nadevamo s čistimi rokami, roke je treba umiti, ker se dotikamo tega predela, kjer je možnost okužbe največja, ker virus prehaja preko dihal. Ne dotikamo se sprednjega dela, s katerim se pokrije nos in usta, ampak samo elastik, ki pridejo za ušesa in se masko na zgornjem in spodnjem robu malo popravi, da dobro pokriva nos in usta in kolikor toliko dobro tesni. Ljudje delajo napake. Ker so maske nerodne, si jih ljudje z rokami stalno popravljajo, kar je odsvetovano. Z rokami se ne dotikajmo okolice nosu, ust in oči. Ko je nameščena, se je ne dotikamo več. Pri odstranjevanju velja isto pravilo, da se tega dela, ki je najbolj umazan, ne dotikamo z rokami, ampak primemo samo elastike, odvržemo in umijemo roke ali razkužimo. Ker gre za kapljično okužbo, ko so delci tako težki, da se usedejo, maske niso tako pomembne, kot pri aerosolih. Zato ponavljam, da bi se morali zaščititi tisti, ki kašljajo in kihajo. Opozorimo to, da je maska za enkratno uporabo, razen tiste iz blaga, ki jih lahko peremo na visoki temperaturi.
Bolje redno umivati roke, kot uporabljati rokavice
»Rokavice niso nikoli stoodstotna zaščita. Najbolj kakovostne imajo neke mikropore, skozi katere prehajajo najmanjši delci in virusi SO najmanjši delci. Preden damo rokavice gor, naj bodo čiste roke, ko jih snamemo, jih takoj umijemo ali razkužimo. Po 30 minutah je treba rokavice zamenjati. Roke dobro umijemo in dobro posušimo, preden damo rokavice gor. V rokavicah je vlaga in tam je idealno gojišče za mikroorganizme. Posebno virusi prehajajo skozi rokavice, pomeni, da ko daš rokavice dol, če so mokre, jih moraš umiti, če so suhe, pa jih razkužiti. Najhujša je lažna zaščita, ko se zaščitiš z masko in rokavicami in se vsega dotikaš, misliš, da si zaščiten, rok pa ne umiješ. Boljše biti brez rokavic, pa roke redno umivati. V paniki, ko se bojimo koronavirusa, ne smemo pozabiti, da je okoli nas veliko drugih mikroorganizmov in tudi teh se moramo varovati.«
»Umivanje rok je tisto najbolj pomembno, vsaj 20 sekund z vodo in milom. Če ni mila zraven, je enako, kot da si rok nismo umili. Če imamo roke umazane ali mokre, je edini način higiene umivanje, ne razkuževanje. Razkužujemo lahko samo suhe in čiste roke. Razkužujemo samo takrat, ko nimamo možnosti umivanja. Razkuževanje je na mestu, ampak naj se ne kombinira umivanje z razkuževanjem. Če bomo mokre roke razkužili, bo učinek razkužila manjši, ne bo delovalo, ker bo koncentracija drugačna. Kombinacija vode in alkohola nam pokvari kožo. Še ena napaka se dela: vsak želi biti čimbolj produktiven, hiteti, zato briše razkužilo, da bi bile roke čim prej suhe. Razkužilo se mora posušiti na rokah, nanašamo ga na suhe roke, izvajamo gibe kot pri umivanju, zato, da gremo po vseh delih rok.«
Najhujša je lažna zaščita, ko se zaščitiš z masko in rokavicami in se vsega dotikaš, misliš, da si zaščiten, rok pa ne umiješ.
Razkuževanje predmetov, izdelkov iz trgovine
»Najbolj na udaru so kljuke in pipe. Stvari, ki jih prinesemo in vse, kar je odprtega, sadje in zelenjavo, je treba oprati, tudi tisto sadje, ki ga ne lupimo. Jaz razkužim izdelke, ki jih lahko (tetrapake, zaprte izdelke) z razkužilnimi robčki ali pošpricamo in pustimo, da se posuši. Kar je embalaže, je najbolje čim prej odpreti, presuti, embalažo zavreči in roke dobro umiti. Doma ni potrebno, da stvari kar naprej razkužujemo, kar se prinese od zunaj, naj se pa opere ali razkuži.«
Razkužujemo samo suhe in čiste roke. Razkužujemo samo takrat, ko nimamo možnosti umivanja.
Ob dnevu državnosti je Radio Ognjišče že tradicionalno pripravil praznovanje v Arboretumu Volčji Potok. Letos je sveto mašo daroval ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar. V pridigi je poudaril ...
V stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani bodo slovenski škofje ob predsedniku Slovenske škofovske konference msgr. dr. Andreju Sajetu darovali sveto mašo za domovino ob državnem prazniku dneva ...
Dnevni center za brezdomce v Ljubljani, ki deluje pod okriljem Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote, letos obeležuje dvajset let. Jubilej so pred dnevi praznovali skupaj z brezdomci in ...
Kako Jezus danes kliče mlade može, da bi hodili za Njim? Kdo jim je pri tem stal ob strani? Kako so se na svoje poslanstvo pripravljali? Kaj radi počnejo v prostem času? Letos imamo pet ...
Vremenski izračuni kažejo, da se bo vročinski val v prihodnjih dneh samo še stopnjeval. Pred nami je namreč teden dni, ko se bodo temperature čez dan povzpele skoraj do 40 stopinj celzija, ...
Slovenci se moramo zavedati, kako velik zgodovinski dosežek je bila osamosvojitev, je bila ena od spodbudnih misli p. Branka Cestnika, ki smo ga gostili v ponedeljkovi oddaji Spoznanje več, ...