Matjaž Merljak
Andrej Jerman
Rok Mihevc
Kaj je dom? (foto: Evropska Karitas)
Kaj je dom? | (foto: Evropska Karitas)

Se zavedamo prispevka migrantov v evropskem gospodarstvu?

16.07.2020, 10:22 Marjana Debevec

Pandemija Covid-19 je osvetlila vlogo bistvenih delavcev pri ohranjanju evropskega zdravstvenega varstva, dobavnih verig in kmetijskih sistemov. Pri Karitas opozarjajo, da tudi migranti, vključno z begunci, predstavljajo pomemben delež teh delavcev.

Karitas Evrope je danes pripravila spletno akcijo ozaveščanja z naslovom »24 ur brez«, ko preko različnih zgodb ljudi predstavljajo, kakšno bi bilo naše življenje brez delavcev migrantov. Že dolgo namreč igrajo ključno vlogo pri ohranjanju evropskih gospodarstev v različnih sektorjih. Med krizo covida se je odvisnost Evrope od migrantskega dela le še povečala: v povprečju je 1 od 5 delavcev, ki predelujejo hrano v Evropski uniji, migrant.

Karitas pa pri tem opozarja, da migranti, zlasti v slabo plačanih sektorjih, nimajo enakih možnosti kot domačini, pogosto tudi nimajo socialne varnosti, medtem ko so pripravljeni delati v tistih dejavnostih, ki zaradi nizkih plačil in slabših pogojev dela, ne pritegnejo domačih delavcev in delavk. Covid 19 je to njihovo negotovo situacijo samo še poslabšal.

Zato zgolj priznavanje prispevka migrantov k našim družbam in gospodarstvom ni dovolj, opozarjajo pri Karitas. »Da bi olajšali njihovo vključevanje v evropske družbe, moramo to krizo izkoristiti kot priložnost za spodbujanje pravičnih politik, ki spodbujajo dostojanstvo in pravice delavcev migrantov. To pa ne pomeni, da bi morale biti te politike dosežene na račun drugih skupin ljudi, ki se soočajo z revščino in ranljivostjo, temveč bi bilo treba posebne potrebe migrantov in beguncev vključiti v širše družbene in gospodarske odzive tako ustanov Evropske unije kot tudi njenih držav članic na trenutno krizo«, je povedala Jane Lampe s Slovenske Karitas.

Po njenih besedah je čas, da začne Evropa ceniti spretnosti migrantov in spoštovati njihove človekove pravice vedno in ne le takrat, kadar potrebuje njihovo delo.

OBJAVLJAMO CELOTNO IZJAVO SLOVENSKE KARITAS:

Prispevek delavcev migrantov k razvoju Evrope in Slovenije in v času pandemije COVID-19

Pandemija Covid-19 je osvetlila vlogo bistvenih delavcev pri ohranjanju evropskega zdravstvenega varstva, dobavnih verig in kmetijskih sistemov. Dolgo smo zanemarjali dejstvo, da tudi migranti, vključno z begunci, predstavljajo pomemben delež teh delavcev. Evropa se lahko ob tem zave, kakšen je njihov prispevek k razvoju in jim omogoči, da bodo lahko razvijali svoje sposobnosti in spretnosti, ter jim hkrati zagotovi spoštovanje njihovih osnovnih pravic. 16.7.2020 v sklopu projekta MIND na socialnih omrežjih 11 organizacij Karitas v Evropi poteka akcija ozaveščanja z naslovom »24 ur brez« #24hwithout, To je dan, v katerem si lahko preko različnih zgodb ljudi predstavljamo, kakšno bi bilo naše življenje in družba brez delavcev migrantov. Spremljate akcijo in slovenske zgodbe na FB Skupni dom.

Kriza covida-19 je osvetlila pomen bistvenih delavcev pri spopadanju evropskih družb s pandemijo. Migranti in begunci pa imajo, kot je v nedavni seriji raziskav Skupni dom o povezanosti migracij in razvoja (caritas.eu/common-home-series/) poudarila mreža Karitas v Evropi, že dolgo ključno vlogo pri ohranjanju evropskih gospodarstev v zelo raznolikih sektorjih, kot so na primer logistika, kmetijstvo, zdravstvo, gradbeništvo, izobraževanje in znanost. Nedavna študija Evropske komisije je pokazala, da je 13 % delavcev v zgoraj navedenih pomembnih sektorjih Unije tujcev, pri čemer mnogi prihajajo iz držav zunaj Evrope. V nekaterih poklicih so delavci migranti, pogosto ženske, močno zastopani, na primer pri čiščenju (25 % skupnega deleža), rudarstvu in gradbeništvu (17 %), osebni negi (14 %), upravljanju strojev (13 %) in predelavi hrane (11 %). Med krizo covida se je odvisnost Evrope od migrantskega dela le še povečala: v povprečju je 1 od 5 delavcev, ki predelujejo hrano v Evropski uniji, migrant (vključno z begunci).

Pogosto ostane prikrito, da migranti, zlasti v slabo plačanih sektorjih, nimajo enakih možnosti kot domačini. Ugotovitve slovenske raziskave Naš skupni dom so, da delavci migranti, ki v Slovenijo prihajajo večinoma iz držav Zahodnega Balkana, igrajo pomembno vlogo pri zapolnjevanju vrzeli pomanjkanja delovno aktivne populacije, ki nastaja zaradi staranja prebivalstva in odhoda številnih mladih v tujino. Migranti v državo prinašajo delo in veščine, prav tako pa so pripravljeni delati v tistih sektorjih in dejavnostih, ki zaradi nizkih plačil in slabših pogojev dela ter negotovosti zaposlitve, pogosto ne pritegnejo domačih delavcev in delavk. Največ jih je zaposlenih v nekaterih najbolj ključnih sektorjih industrijske dejavnosti, to je v gradbeništvu, kateremu sledita proizvodnja ter prevozništvo in skladiščenje. Že od 60-ih let 20. stoletja pomembno prispevajo k industrijskemu in gospodarskemu razvoju Slovenije. Delavci migranti, ki prispevajo tudi v naš nacionalni sistem socialne varnosti, so na žalost pogosto žrtve izkoriščanja in kršenja človekovih pravic. Več o tem v slovenski publikaciji Naš skupni dom.

V Avstriji je na primer na splošno verjetneje, da migranti v primerjavi z domačini delajo v negotovih razmerah, imajo nižje plače, so bolj izpostavljeni tveganju brezposelnosti in nimajo skoraj nobenih možnosti za poklicno napredovanje. V kmetijskem sektorju v Italiji in Španiji, kjer se delavci običajno zaposlijo neformalno, je organizacija Caritas ugotovila, da so delavci migranti zelo ranljivi za izkoriščanje delovne sile, pogosto živijo v pomanjkanju in imajo omejen dostop do socialne varnosti ali pa ga sploh nimajo. Kot je razvidno iz poročil organizacije Caritas Europsa, je na splošno v primerjavi z domačimi delavci verjetneje, da delavci migranti živijo pod pragom revščine. Covid-19 je samo še poslabšal to žalostno stanje: ker je verjetnost, da migranti delajo v negotovih razmerah, večja, so bili ti tudi bolj izpostavljeni vplivu ukrepov zaprtja, kot kaže napovedani upad denarnih nakazil po svetu za 23 % – tj. prihodkov, ki jih migranti pošiljajo domov svojim družinam.

Kljub zanašanju Evrope na migrante in begunce pri ohranjanju svojih osnovnih storitev, številne evropske države doslej še niso priznale pozitivnega vidika migracij. Čeprav so migranti dejansko pomembni za evropska gospodarstva in družbe, Evropska unija in njene države članice zagotavljajo le zelo malo varnih in rednih migracijskih poti iz držav zunaj Unije, s čimer ustvarjajo pogoje za več nezakonitih prihodov. Tudi če državljani, ki niso iz EU, zakonito vstopijo v EU, le stežka ohranijo dovoljenje za prebivanje zaradi zahtev, na katere pogosto nimajo vpliva (npr. nezmožnost dokazovanja formalne zaposlitve, negotova delovna mesta itd.). Poleg tega se migranti po vsej Evropi (zlasti tisti, ki ne prihajajo iz Evrope) soočajo z diskriminacijo na stanovanjskem trgu in trgu dela ter s širšo rasno diskriminacijo. Študija v Belgiji je pokazala, da morajo prosilci s turškimi imeni za enako stopnjo ugodnih prijav v povprečju predložiti 44 % več prošenj za zaposlitev kot prosilci s flamskimi imeni.

Zato zgolj priznavanje prispevka migrantov k našim družbam in gospodarstvom ni dovolj. Migranti in begunci prispevajo k ohranjanju delovanja naših družb in življenj, vendar pogosto živijo v pomanjkanju. Da bi olajšali njihovo vključevanje v evropske družbe, moramo to krizo izkoristiti kot priložnost za spodbujanje pravičnih politik, ki spodbujajo dostojanstvo in pravice delavcev migrantov. V času dramatične gospodarske krize to ne pomeni, da bi morale biti te politike dosežene na račun drugih skupin ljudi, ki se soočajo z revščino in ranljivostjo, temveč bi bilo treba posebne potrebe migrantov in beguncev vključiti v širše družbene in gospodarske odzive tako ustanov EU kot tudi njenih držav članic na trenutno krizo.

Mreža Caritas Europa na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj z nudenjem storitev ljudem, ki se soočajo z revščino, poziva k politikam, ki omogočajo in krepijo vključevanje migrantov na trg dela, zlasti z odpravljanjem diskriminacije, s spodbujanjem usposabljanja in preusmeritve na delo ter z enostavnejšim priznavanjem pridobljenih diplom in spretnosti. EU in njene države članice bi morale okrepiti tudi prizadevanja za boj proti diskriminaciji in ksenofobiji, in sicer s krepitvijo zakonodaje, programov in ukrepov proti diskriminaciji in rasizmu ter o enakosti spolov, tudi na področju zaposlovanja in stanovanj. V času napačnih informacij je prav tako pomembno vzpostaviti odgovorno javno razpravo na osnovi dejstev o migrantih in beguncih v vseh novicah in komunikacijskih sredstvih ter zlasti v družbenih medijih.

Evropa se je pri soočanju s pandemijo odkrito zanašala na delo migrantov in jih opredelila kot vodilne delavce v tej bitki, skupaj z mnogimi drugimi bistvenimi delavci. Čas je, da začne Evropa javno in odprto sprejemati ter ceniti njihove spretnosti in talente ter spoštovati njihove človekove pravice vedno, ne samo takrat, kadar potrebuje njihovo delo.

Peter Tomažič

generalni tajnik Slovenske karitas

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Novi celjski škof bo dr. Makismiljan Matjaž (photo: p. Ivan Rampre) Novi celjski škof bo dr. Makismiljan Matjaž (photo: p. Ivan Rampre)

Novi celjski škof bo dr. Maksimilijan Matjaž

Papež Frančišek je za celjskega škofa imenoval dr. Maksimilijana Matjaža, duhovnika mariborske nadškofije metropolije, ki je bil do sedaj profesor Svetega pisma na Teološki fakulteti v ...

Papež Frančišek na zgodovinskem obisku v Iraku (photo: Vatican Media) Papež Frančišek na zgodovinskem obisku v Iraku (photo: Vatican Media)

"Vsi smo Iračani – nočemo več delitev!"

Planota Ur, ki je videla rojstvo očaka Abrahama, je bila danes priča srečanja voditeljev različnih verstev. Ne orožje, ampak hrano za vse, je bilo sporočilo papeža Frančiška. Mir po njegovih ...

p. Branko Cestnik (photo: Izidor Šček) p. Branko Cestnik (photo: Izidor Šček)

Kakšni so obeti za praznovanje velike noči?

Kot kaže nam gre v epidemiji počasi, počasi na bolje. Kako bo to vplivalo na večje odprtje cerkva in tudi praznovanje velike noči, smo v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«, govorili s p. ...

Duhovnik Martin Golob v studiu Radia Ognjišče (photo: Rok Mihevc) Duhovnik Martin Golob v studiu Radia Ognjišče (photo: Rok Mihevc)

"Ljubezen vedno pozablja nase"

»Prepričan sem, da bosta letošnji post in velika noč kljub epidemiji zelo lepa, saj je to odvisno od posameznika, kako zares bo vzel to ponujeno priložnost s strani Cerkve, da vzame ta sveti čas ...

O avtorju