Slavi Košir
Jakob Čuk
Helena Križnik
Posmrtni ostanki. (foto: Marko Pečovnik)
Posmrtni ostanki. | (foto: Marko Pečovnik)

V Kočevskem rogu odkrili še eno množično grobišče

11.07.2020, 13:15 Alen Salihović

Jamarji so v enem od kraških brezen v Kočevskem rogu odkrili človeške posmrtne ostanke. Gre za ostanke najmanj 35 oseb, verjetno pa jih bodo izkopali še več deset. "«Domnevamo lahko, da gre za eno od še neodkritih morišč v Kočevskem Rogu,« je sporočil predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman.

Na človeške ostanke so jamarji naleteli med topografsko raziskavo kraških brezen v Kočevskem rogu. V petek so nato novomeški jamarji, arheologa Uroš Košir in Marko Pečovnik ter antropologinja Petra Leben Seljak iz podjetja Avgusta začeli z raziskavo. Po delnem iznosu posmrtnih ostankov je antropološka analiza odkrila, da gre za posmrtne ostanke vsaj 35 oseb. Gre za moške, morda pa je med njimi ena ženska.

Sporočilo dr. Jožeta Dežmana

Po stanju v jami lahko sklepamo, da bo v nadaljevanju ekshumiranih vsaj še nekaj deset oseb. Domnevamo lahko, da gre za eno od še neodkritih morišč v Kočevskem Rogu, kjer so posmrtni ostanki   predvsem nekdanjih več tisoč pripadnikov novomeške domobranske skupine, ki se ni uspela umakniti v tujino. Lovili so jih še dolge mesece po koncu vojne in večinoma umorili.

Zadnje raziskave v Kočevskem Rogu so potrdile, da ja brezno pod Macesnovo gorico verjetno največje slovensko morišče in grobišče. Upamo, da bo letos izveden razpis, ki bo omogočil ekshumacijo žrtev letu 2021.

Pričakovali smo, da jih bomo našli tudi v morišču in grobišču v Rugarskih klancih, vendar   so bili tam odkriti posmrtni ostanki 22 moških.   Glede na odkrite  predmete gre verjetno za žrtve, ki so bile del oboroženih formacij Neodvisne države Hrvaške.

Zadnje raziskave v Kočevskem Rogu so potrdile, da ja brezno pod Macesnovo gorico verjetno največje slovensko morišče in grobišče. Upamo, da bo letos izveden razpis, ki bo omogočil ekshumacijo žrtev letu 2021.

Analiza več sto predmetov žrtev, umorjenih v breznu pod Krenom, ki so bile najdeni v breznu pri Debliških livadah, nakazuje, da gre večinoma za predmete, povezane s pripadniki srbskih in črnogorskih četniških enot.
Tako se poraja vprašanje, kje so potem v Kočevskem Rogu pobili iz Avstrije vrnjene hrvaške vojne ujetnike. Ali so morda ti v še neznanem breznu v Ušivih jamah?

Prav tako še nimamo odgovora o  Italijanih (morda so mislili Jelenov žleb?) v Kočevskem Rogu, o katerih  so govorili na sestanku na slovenskem Izvršnem svetu 11.aprila 1960. Obravnavali so sporazum med Italijo in Jugoslavijo o prekopu posmrtnih ostankov padlih italijanskih vojakov v Italijo. Takrat so odločili: »Poseben primer so Kraške Jame in Kočevski Rog. O teh dveh zaenkrat Italijani ne govore. Če pa bodo postavili to vprašanje bo mogoče odbiti obisk oz. pregledovanje teh krajev edinole z motivacijo, da je Kras v našem obmejnem pasu in da je Kočevski Rog kot strateško ozemlje, tajnost.«

Posmrtni ostanki
Posmrtni ostanki © Uroš Košir

Danes, 11. julija, je spominska slovesnost za umorjenimi muslimani v Srebrenici. Mednarodna skupnost je vložila izredne napore in sredstva v odkrivanje resnice o tem genocidu in sojenju odgovornim zanj.
Smrt več kot 8300 mož in dečkov ni bila posledica maščevanja, ampak je bila morilska akcija načrtovana in ukazana z najvišje ravni. Operacija je zahtevala ogromna sredstva, mobilizacijo moštva, določitev lokacij pobijanja in zakopavanja, oskrbo z prevoznimi sredstvi in strelivom, izbiro lokacij umorov, zagotovitev moštva in strojev za izkop grobov in zakop posmrtnih ostankov žrtev- Genocid je vojska bosanskih Srbov posmrtnih ostankov izvedla od 11.-19.julija 1995. Čez desetletje je komisija Republike srbske poročala, da je bilo v genocid vpletenih 25.08 oseb, od tega 19.473  vojakov. 17.974 so jih identificirali z imenom in priimkom.

In če obsojamo zločine nad vojnimi ujetniki in civilisti v Srebrenici, potem obsojamo tudi zločine nad vojnimi ujetniki in civilisti, ki jih odkrivamo v Kočevskem Rogu ter drugod po Sloveniji.

Mednarodna skupnost se zaveda svoje odgovornosti, ker ni zmogla zagotoviti obljubljenega varstva za ogrožene muslimane. Na strani zločincev so naredili vse, da bi zločin skrili in zaščitili zločince: uničevanje arhivov, prekopavanje posmrtnih ostankov žrtev, pritisk na priče pred haaškim sodiščem, pomoč zločincem pri skrivanju pred aretacijami …

Posmrtni ostanki
Posmrtni ostanki © Uroš Košir

In če obsojamo zločine nad vojnimi ujetniki in civilisti v Srebrenici, potem obsojamo tudi zločine nad vojnimi ujetniki in civilisti, ki jih odkrivamo v Kočevskem Rogu ter drugod po Sloveniji.  R Slovenija naj v tem globalnem procesu tranzicijske pravičnosti še naprej aktivno sodeluje.

Posmrtni ostanki
Posmrtni ostanki © Uroš Košir

Rok Gregorčič, Tadej Pagon, Janez Pavel Šuštar, Janez Meglen (photo: Rok Mihevc) Rok Gregorčič, Tadej Pagon, Janez Pavel Šuštar, Janez Meglen (photo: Rok Mihevc)

Cerkev v Sloveniji dobila štiri nove duhovnike

»Vsak nov duhovnik je za Cerkev vir veselja in znamenje upanja, da nam Gospod daje duhovnih poklicev in da so še tisti, ki slišijo Božje povabilo in nanj odgovorijo,« pravi predsednik Slovenske ...

Nuncij Jean-Marie Speich (photo: Rok Mihevc) Nuncij Jean-Marie Speich (photo: Rok Mihevc)

Nuncij Speich: Slovenija je presegla samo sebe

Apostolski nuncij Jean Marie Speich je ob 30-letnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Svetim sedežem in Republiko Slovenijo sinoči sprejel diplomatski zbor, predstavnike države, Cerkva in ...

Novi predsednik vlade Robert Golob (photo: Nebojša Tejić, STA) Novi predsednik vlade Robert Golob (photo: Nebojša Tejić, STA)

Golobov kalifat

Težko sem prebiral knjigo, ki opisuje trpljenje maloštevilnih kristjanov v Iraku, Siriji in okolici. Težko pa zato, ker je bilo mučno brati opis mučenj. Najprej so zahtevali, da so kristjani ...

Novomašniki 2022 (photo: Rok Mihevc) Novomašniki 2022 (photo: Rok Mihevc)

To so letošnji novomašniki

V Sloveniji imamo letos štiri novomašnike, trije so iz ljubljanske nadškofije, eden pa iz novomeške škofije. To so: Janez Pavel Šuštar, Rok Gregorčič, Tadej Pagon in Janez Meglen. Kako so slišali ...