Grb Narodnega sveta koroških Slovencev | (foto: NSKS)
NSKS ostaja zvest katoliški osnovi
Slovenci po svetu Matjaž Merljak
28. oz. 29. junija leta 1949 je bil ustanovljen Narodni svet koroških Slovencev (NSKS). Vanj so se združili tisti Slovenci na avstrijskem Koroškem, ki v pretežni meri niso bili komunisti in so bili prepričani, da je bila OF v letih 1945-1948 fiasko in je bilo treba ustanoviti skupino katoliško orientiranih Slovencev.
Zgodovinar mag. Hanzi Filipič je dejal, da je poživitev delovanja Mohorjeve družbe leta 1947 imela velik vpliv, da se je formiral desnosrediski tabor koroških Slovencev, ki je bil večinski. Po njegovih besedah so bili koroški Slovenci v glavnem povezani s Cerkvijo in so bili v krščanskem taboru. OF je bila po drugi svetovni vojni sprva edina zastopniška organizacija koroških Slovencev. Bila je vodena iz Slovenije in je izpolnjevala navodila komunistične partije. To pa je bil velik konflikt z večino koroških Slovencev, ki so bili krščansko usmerjeni. Ti so sicer trdili, da je najslabša Jugoslavija boljša kot najboljša Avstrija, a ko so videli, kako je OF izrinjala krščanske može iz svojih vrst in je bila politika vodenja zelo totalitarna, so se odločili za lastno organizacijo.
OF v letih 1945-1948 je bila fiasko in je bilo treba ustanoviti skupino katoliško orientiranih Slovencev.
Joško Tischler in somišljeniki - ustanovnega občnega zbora se je udeležilo 30 odstotkov duhovnikov - niso hoteli ustanoviti NSKS pred mirovnimi pogajanji v Parizu. Ko pa je bilo tam jasno določeno, da do sprememb meje ne bo prišlo, je prišlo do ustanovitve NSKS.
Zgodovinar Filipič je za zbornik, ki je izšel ob 70-letnici NSKS pregledal veliko arhivskega gradiva, a ogromno ostaja še nepregledanega. To je arhiv Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani,arhiv krške škofije, britanske arhive in dunajske arhive ter arhiv nekdanje Udbe.
Zgodovina koroških Slovencev je tudi zgodovina Narodnega sveta koroških Slovencev.
Predsednik NSKS dr. Valentin Inzko pravi, da je koroški plebiscit pred sto leti pomembno zarezal v narodno skupnost, da se močno vidijo vplivi asimilacije. Pri plebiscitu je bilo koroških Slovencev 80.000, danes jih je 8.000. Posebna travma so neizpolnjene obljube, istočasno pa se slovenska narodna skupnost na koroškem lahko pohvali z neverjetnim številom intelektualcev in pisateljev. Katoliška podstat je bila pomembna pri ustanovitvi organizacije in ostaja tudi v prihodnje, kljub temu, da je družba vse bolj sekularizirana, še naglaša Inzko. Organizacija je odprta za vse, možno je tudi projektno članstvo. Zato narodna skupnost še naprej potrebuje NSKS, saj ostaja zvest svoji drži. V Zboru narodnih predstavnikov, kot se imenjuje voljeni organ NSKS, je visok odstotek žensk in kar 30 odstotkov mlajših od 35 let.
Mladim so tudi namenili poseben prostor v zborniku, ki so ga izdali ob 70-letnici in ga je uredil Simon Triessnig. Naslov je Usoda je koroškim Slovencem dana njim samim v roke. Gre za citat Jožka Tischlerja na ustanovni seji 28. junija 1949. Ta izrek je še danes aktualen.
