Skupaj za skupno dobro

Komentar tedna 20. 06. 2020, 13:10 mag. Jure Levart

Za Slovenijo pogosto rečemo, da je mlada država. Res je, tri desetletja, ki jih bo praznovala naslednje leto, za državo ni veliko. A vendarle že nekaj, da lahko z zgodovinskem spominom in na osnovi preteklih izkušenj gledamo naprej pri graditvi naše skupne domovine.

Za Slovenijo pogosto rečemo, da je mlada država. Res je, tri desetletja, ki jih bo praznovala naslednje leto, za državo ni veliko. A vendarle že nekaj, da lahko z zgodovinskem spominom in na osnovi preteklih izkušenj gledamo naprej pri graditvi naše skupne domovine.
Včeraj je predsednik republike, g. Borut Pahor v parlamentu na svojo pobudo nagovoril poslance. V zgodovini naše države se je to zgodilo zgolj dvakrat. Že ta podatek nam lahko pove, da je bil obisk sila pomemben in odločilen. Toliko bolj kot zaradi obiska samega, predvsem zaradi vsebine. Predsednik je namreč predstavnike ljudstva pozval k spremembi volilne zakonodaje. Zgodba ima sicer že kar dolgo brado. Ustavno sodišče je namreč proti koncu leta 2018 odločilo, da so volilni okraji, znotraj katerih na parlamentarnih volitvah izbiramo poslanke in poslance problematični in da so z njimi kršena načela pravne države. Zato je sodišče Državnemu zboru naložilo, da mora ta neskladja in neustavnosti odpraviti v roku dveh let. Ta rok pa se izteče do konca leta 2020. Če torej parlament te odločbe Ustavnega sodišča ne izvrši in spremeni volilne zakonodaje, bodo prihodnje parlamentarne volitve postavljeni pod velik vprašaj. Predsednik Pahor omenja pridihe neustavnosti in politični kaos. Volitve namreč morajo biti verodostojne, ustavne in brez sence dvoma o njihovi pravičnosti.
Zakaj so volitve v parlamentarni demokraciji tako pomembne? V Sloveniji, ki je država s parlamentarnim sistemom je parlament nosilec zakonodajalne veje oblasti. Kot tak je parlament je garant in nosilec pravne države, saj so vanj izvoljeni predstavniki ljudstva, kar daje ljudstvu suverenost in pravico do svobodnega združevanja v politične stranke. Njihova konkurenca in različni pogledi pa omogočajo volilno tekmo. Na splošnih, večstrankarskih in svobodnih volitvah se torej potrjuje suverenost njenih državljanov.
Pred nami je torej vroče politično poletje in še bolj vroča politična jesen, ko bo morala slovenska politika strniti svoje vrste, se poenotiti in spremeniti volilno zakonodajo. Ob tem se upravičeno sprašujemo, ali je naša politika tega v resnici zmožna? Težaka naloga, saj je slovenska politika spet na okopih.
V prvem poizkusu ji to ni uspelo, ko so za uvedbo preferenčnega glasu in ukinitev volilnih okrajev v parlamentu zmanjkali le trije glasovi. Večina pravne stroke je bila takrat naklonjena tej rešitvi, uvedbi preferenčnega glasu. Na podoben način v Sloveniji že potekajo volitve v evropski parlament. Volilni okraji namreč lahko predstavljajo prostor preračunavanja, saj je splošno znano, da obstajajo določeni okraji, kjer so kandidati določene politične stranke lažje izvoljivi kot drugi. Poleg tega je trenutna razdelitev na volilne okraje bila oblikovana 1992 in danes več ne izražajo dejanskega stanja na terenu. Med volilnimi okraji so namreč res velike razlike. V tem kontekstu je preferenčni glas bistveno bolj ugoden in demokratičen za volivca.
Kakorkoli obračamo pa predstavlja ta izziv, na katerega je opozoril predsednik Pahor, veliko priložnost za slovensko politiko, da se poenoti in sporoči svojim volivcem, da ji je mar za njih. Da jih sliši in jim daje resnično suverenost. Mogoče ji s tem uspe tudi spremeniti negativni trend vedo večje neudeležbe na volitvah in izrazito negativnega javnega mnenja in nezaupanja v parlament. Suverenost ljudstva se v demokratični družbi zagotavlja na volitvah, problemi pa se v dialogu rešujejo za mizo. Nikakor namreč ne smemo pristati na reševanje problemov na ulici. S tem ne odrekam pravici do javnega protestiranja, ampak zgolj opozarjam na demokratični dialog, ki ne sme nikoli zamreti. Glas ulice ne sme biti glasnejši od razumnega pogovora za skupno mizo.
Smo sredi devetdnevnice molitve in posta za domovino, v kateri slovenski kristjani svojo domovino postavljamo tudi v Božjo perspektivno. »Skupaj za skupno dobro«, je geslo letošnje devetdnevnice. Domovina in država, tudi vse njene institucije niso nekaj samoumevnega, kar nam pripada samo po sebi. So stvari za katere se moramo zavzemati, se vključiti, biti dejavni, se za njih potruditi ... Ali kot je že pred desetletji zapisal takratni ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar: »Želim, da bi Slovenci ohranili tri stvari: Prvič, da ne bi izgubili upanja, da bi vedno začeli pri sebi in zastavili vse svoje moči, da bi prevzeli nase odgovornost, tudi če je naporno in zahtevno.« Slovenci smo večkrat dokazali, da znamo stopiti skupaj, preseči razlike in svoje sebičnosti ter delati za skupno dobro. Upam, da bodo to zmogli tudi naši parlamentarci.