Jože BartoljJože Bartolj
Mark GazvodaMark Gazvoda
Tone GorjupTone Gorjup
Šola (foto: Pexels)
Šola | (foto: Pexels)

Slovenske šole in njihovo poslanstvo

Slovenija | 05.06.2020, 14:45 Dr. Jernej Letnar Černič

Svoboda izobraževanja sodi v slovenski družbi med temeljne človekove pravice. V tem tednu se je večina učencev in dijakov po več kot dveh mesecih vrnila v šole. Otroci so v času epidemije pogrešali šolo, učitelje in razumljivo predvsem medsebojne stike. Spletne aplikacije in platforme ne morejo nadomesti pristnih medčloveških stikov. Različni strokovnjaki so v času epidemije različnih medijskih forumih razpravljali o pomenu izobraževanja in šole za samouresničenje mladih ljudi. Večina izmed njih se je osredotočala na izobraževalno in družbeno dimenzijo šole. Le redki so spregovorili o pomenu šole za obstoj, razvoj in preživetje slovenskega naroda ter države. Še redkeje slišimo glasove, ki izpostavljajo pomen izobraževanja za samouresničevanje.

Deležniki v slovenskem izobraževalnem sistemu se pogosto ne zavedajo, da morajo šole vsem otrokom nuditi enake možnosti, da se samouresničujejo v življenju. Med družinami v Sloveniji se iz dneva v dan ustvarjajo izjemne razlike v premoženju družin, kar se kaže tudi v različnih možnosti, ki jih lahko družine nudijo svojim otrokom. Država pa si mora prizadevati, da te razlike ne bodo vidne v njenem izobraževalnem sistemu. Učitelji morajo vse otroke obravnavati enako ne glede na njihove osebne okoliščine. Država si mora z univerzalnim, obveznim in brezplačnim izobraževanjem izkoreniniti razlike med učenci, ki jih pogojujejo njihovo zasebno oziroma družinsko življenje. Slovenska država je zavezana, da ponuja kakovostno in pluralno izobraževanje na vseh njegovih ravneh od osnovne šole do fakultete in univerze. Zato mora slovenska država ponujati brezplačno izobraževanje tudi v zasebnih osnovnih šolah, ki izvajajo javni program. To zahteva človekovo dostojanstvo kot temeljena vrednota slovenske družbe.

Enako pomembna pa je vloga, ki jo imajo izobraževalne institucije pri ustvarjanju in ohranjanju slovenske naroda in države. Povezovalne vloge šole med različni družbeni skupinami se dobro zavedajo v številnih evropskih držav. Tam so simboli države in naroda prisotni v osrčju izobraževalnih institucij. V večini slovenskih šol je situacija obratna. Pri mladih ljudeh opažamo, da komajda kaj poznajo polpreteklo zgodovino slovenskega naroda, njegovo hrepenenje po samobitnosti in nastanku slovenske države. Ali v Sloveniji velja narobe svet? Zanemarjajo se slovenske vsebine, pri čemer se v učne načrte poskuša vključevati poučevanje o simbolih drugih držav. Nič seveda ni narobe s poučevanjem o drugih narodih in dobrih praksah iz drugih držav. A če ne bomo lastnih mlajših generacij poučevali o vrednotah slovenske družbe, naroda in o nastanku države, kmalu ne bo več potrebe po samostojni slovenski državi.

Državne oblasti po drugi strani sicer pravijo, da mora biti izobraževanje neideološko. A za zaveso zahtev po neideološkosti, se seveda skriva ideologija. Svojo ima vsaka učiteljica, ki poučuje zgodovino ali matematiko v osnovni šol. Ideologija prevzema vse ljudi. Zato se je nesmiselno pretvarjati, da je ni. Država denimo prepoveduje prisotnost verskih simbolov v učilnicah državnih šol. A istočasno propagira sekularizem, ki je le eno od možnih verskih prepričanj, ki jim lahko posameznik sledi. Nasprotno je zato treba zagotovi pluralizem na vseh ravneh družbenega življenja.

Slovenske državne oblasti, še posebej tiste odgovorne za izobraževanje, morajo zato reformirati poučevanje v osnovnih šolah, srednjih šolah in gimnazijah v smeri vključitve več vsebin o slovenstvu, simbolih slovenske države in njenem nastanku. Prizadevati si morajo, da se v šolah vsem otrokom ne glede na njihove osebne okoliščine. Le tako izobraževanje lahko ustvarja mlade generacije, ki bodo spoštovale ne le simbole slovenstva in slovenske države, temveč jih bodo tudi pripravljene varovati. Če želimo, da bomo čez nekaj desetletja še vedno živeli v slovenski državi, jo moramo sedaj vsakodnevno varovati tudi v izobraževanju in ustvarjati ljudi, ki jih ne bom sram razobesiti slovensko zastavo, zapeti slovensko ljudsko pesem in pripovedovati zgodbe o ljudeh, ki so žrtvovali svoje zdravje in življenje, da lahko sedaj živimo v slovenski državi.

Slovenija, Komentar tedna
Bolnišnica Gemelli (photo: Vatican Media) Bolnišnica Gemelli (photo: Vatican Media)

Papež doživel novo dihalno stisko

Papež Frančišek je doživel novo dihalno stisko. Nemudoma so ga oskrbeli s kisikom, na kar se je dobro odzval, je v izjavi za javnost zapisal Tiskovni urad Svetega sedeža.

dr. Žiga Turk (photo: Izidor Šček) dr. Žiga Turk (photo: Izidor Šček)

Dr. Žiga Turk o zapletu med ZDA in Ukrajino

Petkovi pogovori med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim so odmevali tudi v oddaji Spoznanje več, predsodek manj. Sogovornik dr. Žiga Turk je ...