Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Aleš KarbaAleš Karba
Petra StoparPetra Stopar
Šola (foto: Pexels)
Šola | (foto: Pexels)

Slovenske šole in njihovo poslanstvo

Slovenija | 05.06.2020, 14:45 Dr. Jernej Letnar Černič

Svoboda izobraževanja sodi v slovenski družbi med temeljne človekove pravice. V tem tednu se je večina učencev in dijakov po več kot dveh mesecih vrnila v šole. Otroci so v času epidemije pogrešali šolo, učitelje in razumljivo predvsem medsebojne stike. Spletne aplikacije in platforme ne morejo nadomesti pristnih medčloveških stikov. Različni strokovnjaki so v času epidemije različnih medijskih forumih razpravljali o pomenu izobraževanja in šole za samouresničenje mladih ljudi. Večina izmed njih se je osredotočala na izobraževalno in družbeno dimenzijo šole. Le redki so spregovorili o pomenu šole za obstoj, razvoj in preživetje slovenskega naroda ter države. Še redkeje slišimo glasove, ki izpostavljajo pomen izobraževanja za samouresničevanje.

Deležniki v slovenskem izobraževalnem sistemu se pogosto ne zavedajo, da morajo šole vsem otrokom nuditi enake možnosti, da se samouresničujejo v življenju. Med družinami v Sloveniji se iz dneva v dan ustvarjajo izjemne razlike v premoženju družin, kar se kaže tudi v različnih možnosti, ki jih lahko družine nudijo svojim otrokom. Država pa si mora prizadevati, da te razlike ne bodo vidne v njenem izobraževalnem sistemu. Učitelji morajo vse otroke obravnavati enako ne glede na njihove osebne okoliščine. Država si mora z univerzalnim, obveznim in brezplačnim izobraževanjem izkoreniniti razlike med učenci, ki jih pogojujejo njihovo zasebno oziroma družinsko življenje. Slovenska država je zavezana, da ponuja kakovostno in pluralno izobraževanje na vseh njegovih ravneh od osnovne šole do fakultete in univerze. Zato mora slovenska država ponujati brezplačno izobraževanje tudi v zasebnih osnovnih šolah, ki izvajajo javni program. To zahteva človekovo dostojanstvo kot temeljena vrednota slovenske družbe.

Enako pomembna pa je vloga, ki jo imajo izobraževalne institucije pri ustvarjanju in ohranjanju slovenske naroda in države. Povezovalne vloge šole med različni družbeni skupinami se dobro zavedajo v številnih evropskih držav. Tam so simboli države in naroda prisotni v osrčju izobraževalnih institucij. V večini slovenskih šol je situacija obratna. Pri mladih ljudeh opažamo, da komajda kaj poznajo polpreteklo zgodovino slovenskega naroda, njegovo hrepenenje po samobitnosti in nastanku slovenske države. Ali v Sloveniji velja narobe svet? Zanemarjajo se slovenske vsebine, pri čemer se v učne načrte poskuša vključevati poučevanje o simbolih drugih držav. Nič seveda ni narobe s poučevanjem o drugih narodih in dobrih praksah iz drugih držav. A če ne bomo lastnih mlajših generacij poučevali o vrednotah slovenske družbe, naroda in o nastanku države, kmalu ne bo več potrebe po samostojni slovenski državi.

Državne oblasti po drugi strani sicer pravijo, da mora biti izobraževanje neideološko. A za zaveso zahtev po neideološkosti, se seveda skriva ideologija. Svojo ima vsaka učiteljica, ki poučuje zgodovino ali matematiko v osnovni šol. Ideologija prevzema vse ljudi. Zato se je nesmiselno pretvarjati, da je ni. Država denimo prepoveduje prisotnost verskih simbolov v učilnicah državnih šol. A istočasno propagira sekularizem, ki je le eno od možnih verskih prepričanj, ki jim lahko posameznik sledi. Nasprotno je zato treba zagotovi pluralizem na vseh ravneh družbenega življenja.

Slovenske državne oblasti, še posebej tiste odgovorne za izobraževanje, morajo zato reformirati poučevanje v osnovnih šolah, srednjih šolah in gimnazijah v smeri vključitve več vsebin o slovenstvu, simbolih slovenske države in njenem nastanku. Prizadevati si morajo, da se v šolah vsem otrokom ne glede na njihove osebne okoliščine. Le tako izobraževanje lahko ustvarja mlade generacije, ki bodo spoštovale ne le simbole slovenstva in slovenske države, temveč jih bodo tudi pripravljene varovati. Če želimo, da bomo čez nekaj desetletja še vedno živeli v slovenski državi, jo moramo sedaj vsakodnevno varovati tudi v izobraževanju in ustvarjati ljudi, ki jih ne bom sram razobesiti slovensko zastavo, zapeti slovensko ljudsko pesem in pripovedovati zgodbe o ljudeh, ki so žrtvovali svoje zdravje in življenje, da lahko sedaj živimo v slovenski državi.

Slovenija, Komentar tedna
Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media) Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media)

Nič več v treh krstah

Vatikan je predstavil prenovljen bogoslužni obrednik za papežev pogreb. Nastal je na Frančiškovo pobudo, ki želi, da obred papeževega pogreba bolje odraža položaj voditelja Katoliške cerkve kot ...

Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...