Slavi Košir
Jakob Čuk
Alen Salihović
Vesela družina je tam, kjer je bližina (foto: Pixabay)
Vesela družina je tam, kjer je bližina | (foto: Pixabay)

Karitas ob dnevu družin: Stiske se bodo še povečale

15.05.2020, 10:26 Marjana Debevec

Ob mednarodnem dnevu družine so se nam oglasili s Slovenske Karitas, kjer pomagajo več kot 20.000 družinam, v katerih je preko 29.000 otrok. Opozarjajo pa, da se bodo kljub ukrepom države stiske družin zaradi epidemije še povečale.

Karitas se je tako od začetka epidemije srečala s 5 do 10 odstotkov novih gospodinjstev, ki so prosila za pomoči zaradi različnih okoliščin. Poleg urejenega zdravstvenega, socialnega in šolskega sistema za družine kot ključno poudarjajo podporo države pri ohranjanju in razvijanju novih kvalitetnih delovnih mest. Pri tem opozarjajo neurejene pogoje za delo pri slabše plačanih poklicih in delih s stalnim povečevanjem izmenskega in nočnega dela, dela na poziv in kratkotrajnih negotovih zaposlitev.

Slovenska karitas se pridružuje tudi pozivom k ukinjanju nedeljskega dela v trgovinah in tam, kjer ni nujno potrebno. Vse te obremenitve za družine, ki so že tako v materialnih stiskah ali na meji, povzročajo še dodatne zdravstvene težave zaradi neurejenega počitka, slabših pogojev za vzgojo otrok ter manj možnosti za skupno preživljanje prostega časa v družini, ki je nujno potrebno za normalne odnose.

OBJAVLJAMO CELOTNO IZJAVO KARITAS

Ob Mednarodnem dnevu družin Slovenska karitas izreka priznanje vsem staršem in drugim, ki se trudijo ustvariti varno in kakovostno življenje v družinskem okolju. Več kot 20.000 družinam, v katerih je preko 29.000 otrok, Karitas pomaga z materialno in finančno pomočjo, urejanjem stanovanjskih pogojev, pomočjo ob večjih nesrečah, ob bolezni in invalidnosti, s svetovanjem, s šolskimi potrebščinami, letovanji in različnimi dejavnostmi za otroke. V lanskem letu je vrednost tovrstne pomoči in programov presegla 4,5 mio EUR.
Ob vsem tem poudarjajo, da je poleg urejenega zdravstvenega, socialnega in šolskega sistema za družine ključna podpora države pri ohranjanju in razvijanju novih kvalitetnih delovnih mest. Iz izkušnje iz zadnje recesije bo to še posebej pomembno v prihodnjih mesecih in v času po epidemiji. Številne zaposlitve ne omogočajo zadostnega prihodka za dostojno življenje in ne predstavljajo stabilnosti za starše in otroke. Že več let Karitas tudi opozarja na neurejene pogoje za delo pri slabše plačanih poklicih in delih s stalnim povečevanjem izmenskega in nočnega dela, dela na poziv in kratkotrajnih negotovih zaposlitev. Slovenska karitas se pridružuje tudi zadnjim pozivom k ukinjanju nedeljskega dela v trgovinah in tam, kjer ni nujno potrebno. Vse te naštete obremenitve za družine, ki so že tako v materialnih stiskah ali na meji, povzročajo še dodatne zdravstvene težave zaradi neurejenega počitka, slabših pogojev za vzgojo in spremljanje otrok ter manj možnosti za skupno preživljanje prostega časa v družini, ki je nujno potrebno za normalne odnose.


Epidemija pokazala ranljivost družin, ki živijo na meji revščine.


Ukrepi države na socialnem področju so ob epidemiji zagotovo učinkovito pomagali in v veliki meri ublažili in še blažijo stiske številnih družin. Kljub temu se je Karitas od začetka epidemije srečala s 5 do 10% (odvisno od območja) novih gospodinjstev, ki so prosila za pomoči zaradi različnih okoliščin. V absolutnih številkah je to skupaj več kot 3.900 oseb oziroma 2.070 gospodinjstev, ki so na novo zaprosila za pomoč. V celotno materialno in psihosocialno pomoč je bilo v času epidemije, v zadnjih dveh mesecih vključenih 55.200 oseb. Večina prejemnikov je pomoč prejemala tudi pred epidemijo. Karitas je razdelila 491 ton hrane in dodatno 120.000 EUR za pomoč pri plačilu položnic. V času epidemije so se najprej zmanjšale možnosti za samozaposlene ter možnosti za opravljanje priložnostnega in nadurnega dela za zaposlene, s katerim mnogi premagujejo revščino. Za tiste, ki so močno zadolženi za urejanje stanovanjskih pogojev, je velik problem tudi čakanje na delo. S problemi se soočajo tudi delavci iz drugih držav, ki so izgubili delo in imajo tukaj družine. Težave imajo družine z več otroki in enostarševske družine, kjer so pred epidemijo otroci bili deležni določene oskrbe v okviru šol in vrtce in je ta vsaj delno razbremenila njihovo življenje. Povečal se je tudi delež takih gospodinjstev, ki so pomoč potrebovale pred petimi in desetimi leti v času gospodarske krize.


Ob dnevu družin Caritas Europe opozarja na revščino v Evropi


Ob dnevu družin Caritas Europe opozarja na revščino v Evropi, saj je v letu 2018 kar 23 milijonov otrok v EU odraščalo v revščini ali socialni izključenosti. Ta številka naj bi se v prihodnje znatno povečala, saj bo gospodarski šok pandemije v Evropi vplival na številne družine. Mnogi evropske ustanove že ocenjujejo, da bo vpliv sedanje pandemije na evropsko gospodarstvo lahko še večji kot vpliv recesije 2008–2009. Glede na položaj mnogih družin, je treba nemudoma sprejeti ukrepe za zagotovitev, da se nacionalna in finančna sredstva EU uporabijo za podporo otrokom in družinam v ogroženosti. Za to je nujno zagotoviti dostop do zdravstvenih in socialnih storitev za vse in posebno pozornost usmeriti na najbolj ranljive. EU in njene države članice bodo morale dolgoročno izvesti tudi več strukturnih ukrepov za zaščito otrok in njihovih družin.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Sociala

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Z masko v cerkev (photo: Don Bosco Rakovnik) Z masko v cerkev (photo: Don Bosco Rakovnik)

Kdaj je v cerkvi še vedno potrebna maska?

Medtem ko se povsod v Sloveniji v javnem življenju sproščajo ukrepi, so tudi škofje izdali nova navodila za bogoslužja v cerkvah. Veljajo od danes. Na nekaj vprašanj nam je odgovoril tajnik SŠK, ...

prof. dr. Bojana Beović (photo: Osebni arhiv) prof. dr. Bojana Beović (photo: Osebni arhiv)

Naša gostja: prof. dr. Bojana Beović

Pred mikrofon naše osrednje sobotne popoldanske oddaje smo tokrat povabili gostjo, ki je postala v času epidemije tudi medijsko širše prepoznavna. Infektologinja prof. dr. Bojana Beović je ...

O avtorju