Marjan BuničMarjan Bunič
Andrej NovljanAndrej Novljan
Rok MihevcRok Mihevc
Jeruzalem (foto: Pixabay)
Jeruzalem | (foto: Pixabay)

Sveti deželi bomo letos s svojim darom lahko pomagali 13. septembra

Svet | 14.04.2020, 14:00 Helena Križnik

V Sveto deželo se v velikonočnem času običajno zgrinjajo množice. A zaradi preventivnih ukrepov ob pandemiji novega koronavirusa letos to ni bilo mogoče. Svetišča so ostala zaprta - tudi bazilika Božjega groba v Jeruzalemu. Bogoslužja je bilo mogoče spremljati prek spletnih družbenih omrežij. Tamkajšnji krščanski voditelji so medtem v skupni poslanici zapisali, da ni prvič, da se svet sooča s takšno preizkušnjo, a odgovornost vernikov je, da nudimo tolažbo vsem, ki jo potrebujejo. Kot so dodali, naj nas tokratno Jezusovo vstajenje vabi k obnovi, ki bo daleč od zatiranj, diskriminacije, lakote in krivic. Sami Sveti deželi pa bomo s svojim darom lahko pomagali jeseni.

Nabirka za Sveto deželo prestavljena zaradi trenutnih težkih razmer

Tradicionalno je nabirka za Sveto deželo predvidena na veliki petek. Ker so trenutne razmere marsikje onemogočile normalno skupnostno obhajanje obredov, je Kongregacija za vzhodne Cerkve papežu Frančišku predlagala preložitev. Določil je, da bo letos 13. septembra.

Darovi za Sveto deželo namenjeni ohranjanju žive Cerkve

Odločitev, da na veliki petek po vseh župnijah zbiramo darove za Sveto deželo, je leta 1974 sprejel papež Pavel VI., ki je deset let prej obiskal Jezusovo domovino. »Je prvi papež za svetim Petrom, ki je prišel iz Rima. Videl je situacijo v Sveti deželi - kako se tamkajšnja skormna skupnost vzdržuje,« je pojasnil komisar za Sveto deželo pater Peter Lavrih. Zaradi gmotnih težav, s katerimi so se soočali kristjani na Bližnjem vzhodu, je papež Pavel VI. ves katoliški svet prosil za podporo, da lahko tam nadaljujejo svojo evangeljsko navzočnost. »Podpora ni mišljena za muzeje, ampak za živo Cerkev ter vzdrževanje svetih krajev in vseh dejavnosti, ki jih Sveta dežela opravlja, torej šolstvo, karitativno delo in tudi arheološko delo.«

Kakšna je delitev sredstev? »65 odstokov darov gre Kustodiji Svete dežele, 35 odstotkov gre Kongregaciji za vzhodne Cerkve.«

Kristjani na Bližnjem vzhodu se še naprej soočajo s preizkušnjami

Prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve, kardinal Leonardo Sandri, je v letošnjem pismu, s katerim vabi k sodelovanju pri nabirki za Sveto deželo, spomnil, da se kristjani na Bližnjem vzhodu še naprej soočajo s številnimi preizkušnjami. Vse manj jih je, kar je tudi posledica dolgotrajnih vojn na območju. A letos bomo zaradi pandemije novega koronavirusa svojo bratsko solidarnost z njimi lahko pokazali šele jeseni, točneje v nedeljo pred praznikom povišanja Svetega križa. Simbolika je očitna, poudarja pater Lavrih. »Križ velikega petka in povišanje Svetega križa, potem ko je njegove ostanke našla sveta Helena, ko je izkopavala pod Kalvarijo ob gradnji prve bazilike na tem kraju - to je očitna povezava.«

Kako velikodušni smo bili lani Slovenci?

Slovenci smo lani za Sveto deželo v nabirki na veliki petek namenili 74.000 evrov, še 35.000 evrov je prek svojih akcij in darov romarjev dodal naš Komisariat za Sveto deželo.

Svet, Novice
Devica Marija (photo: cathopic) Devica Marija (photo: cathopic)

Marijin rojstni dan

Obhajamo praznik Praznik Marijinega rojstva. Zato bo slovesno še posebej po Marijinih romarskih središčih in vseh cerkvah, ki so ji posvečene. Na brezjah bo sveto mašo ob 10.00 daroval koprski ...

Charlie Kirk (photo: Gage Skidmore from Surprise, AZ, ZDA) Charlie Kirk (photo: Gage Skidmore from Surprise, AZ, ZDA)

Charlie Kirk kot glas razuma v tem zmedenem svetu

Združene države Amerike je včeraj pretresel uboj Charlieja Kirka - konservativnega komentatorja in spletnega vplivneža, ki so mu sledili predvsem mladi. Med njegovim nastopom na univerzitetnem ...

dr. Aleš Maver (photo: STA) dr. Aleš Maver (photo: STA)

Je Slovenija poskusni zajec Evropske unije?

Na Bližnjem vzhodu ne izraelska ne palestinska stran ne kažeta posebne pripravljenosti za iskanje trajnega miru. To je za naš radio ugotavljal politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver.