Pismo iz Vatikana vsem spovednikom: Božje usmiljenje se ni ustavilo!

Svet | 07.04.2020, 13:25 Marta Jerebič

Kljub težkemu stanju, v katerem živimo, in kljub temu, da ne moremo k spovedi, se Božje usmiljenje ni ustavilo. Bog se ne oddaljuje. Tako je v pismu vsem duhovnikom spovednikom zapisal veliki penitenciarij, kardinal Mauro Piacenza. Vsebino pisma je za Radio Ognjišče predstavil duhovnik na doktorskem študiju v Rimu, Sebastijan Valentan. Razložil je tudi pomen besede penitenciarij.

Veliki penitenciarij, kardinal Mauro Piacenza je vsem penitenciarijem in spovednikom poslal pismo za veliko noč. Morda najprej vprašanje, kdo je penitenciarij, od kje izhaja ta naziv?

V italijanščini beseda penitenza med drugim pomeni pokoro, kot v fra. pénitentiaire ali v lat. paenitentia (v državnem poimenovanju beseda penitenza pomeni tudi zapor. V Italiji je poznana Polizia Penitenziaria – zaporniška policija. Pri nas gre za pravosodne policiste). Penitenciarij je torej tisti, ki nalaga pokoro - spovednik. Na drugi strani je penitent ali spovedanec. Hitro ugotovimo, da se nahajamo na področju vesti.

Zakonik cerkvenega prava le trikrat uporabi besedo penitenciarij, pa še to s pridevnikom kanonik, torej kanonik penitenciarij. To pomeni, da ne gre za povsem običajnega spovednika, ki nalaga pokoro. V skladu s kanonskim pravom mora biti penitenciarij kanonik, član stolnega kapitlja. Po škofijah, ki nimajo stolnih kapitljev, penitenciarija določi krajevni škof.
Penitenciarij ima po pravu pravico, da v zakramentu svete spovedi spovedance oprosti od vnaprej izrečenih kazni, ki niso razglašene (objavljene) in ne pridržane Apostolskemu sedežu. Tukaj mislimo na: Kazniva dejanja proti veri in edinosti Cerkve. To so dejanja krivoverstva, odpadništva ali razkola. Z besedo krivoverstvo v pravu označujemo trdovratno zanikanje katere izmed resnic, ki jo je treba verovati z božjo in katoliško vero, ali trdovraten dvom o njej; odpadništvo je zavrnitev krščanske vere v celoti; razkolništvo pa pomeni odklonitev podrejenosti papežu ali odklonitev občestva z udi Cerkve, ki so mu podrejeni (kan. 751). Storilce v teh primerih zadene vnaprej izrečena kazen izobčenja iz Katoliške cerkve. Da se to zgodi, mora tak delikvent kakšnega od naštetih dejanj storiti na zunanjem področju, da ga drugi vidijo ali slišijo. Če recimo kakšno versko resnico trdovratno zanika le v svojem srcu, potem o kaznivem dejanju še ne moremo govoriti. Storilec omenjenih kaznivih dejanj se lahko po svojem spovedniku ali pa sam neposredno obrne na penitenciarija in prosi za oprostitev kazni.
Kazniva dejanja proti cerkvenim oblastem. Kdor uporabi fizično silo proti škofu, ga zadene vnaprej izrečen interdikt (zapora bogoslužja, kar pomeni, da sam ne more delit in prejemat zakramentov ter zakramentalov). Če to stori klerik, ga poleg tega zadene tudi vnaprej izrečen suspenz (vsa ali nekatera dejanja vodstvene oblasti). Lažna obtožba spovednika. Kdor spovednika pri cerkvenem predstojniku po krivem ovadi za kaznivo dejanje, da naj bi ga zapeljeval h grehu zoper 6. božjo zapoved, ga zadene vnaprej izrečen interdikt, klerika pa tudi suspenz. Kazniva dejanja proti posebnim dolžnostim. Redovnika z večnimi zaobljubami, ki ni klerik (redovni brat), in poskuša skleniti zakon, zadene vnaprej izrečeni suspenz. Kaznivo dejanje proti človeškemu življenju. Kdor naredi splav, ga zadene vnaprej izrečeno izobčenje. Penitenciarij ima pomembno nalogo v Cerkvi. Gre za pomoč, ki jo Cerkev po njem daje vernikom. Penitenciarij lahko pripravlja strokovna srečanja, na katerih javnost in vernike seznanja s svojim poslanstvom. Dobro mora poznati kazensko kanonsko pravo, ki ureja kazniva dejanja in kazni v Cerkvi.  

Vodja posebnega papeškega sodišča, ki je pristojno za foro interno (notranje, duhovno področje ali področje vesti), t. j. sodišča Apostolske penitenciarije, se imenuje veliki penitenciarij.

Kakšen je namen pisma, ki ga je kardinal Piacenza poslal vsem spovednikom?

Vodja sodišča Apostolske penitenciarije je v soboto vsem penitenciarijem in drugim spovednikom poslal posebno pismo za letošnjo veliko noč. Kardinal veliki penitenciarij v njem pravi, da si nikoli ni predstavljal, da bo prišlo do stanja pandemije, omejitev in socialne osamitve, ki se v mnogih državah zahteva, da se prepreči širjenje okužbe, in da bo moral v takšnem stanju napisati posebno pismo.

Kardinal Piacenza želi s pismom predvsem spodbuditi penitenciarje in druge spovednike, da ne bi zapadli malodušju. Socialna osamitev, zahtevana iz zdravstvenih razlogov, čeprav je potrebna, ne sme preiti v cerkveno osamitev. Kardinal je spomnil na poseben dekret, ki omogoča prejem popolnega odpustka, da bi penitenciarji in spovedniki in sploh duhovniki o tem govorili in ljudem to možnost priporočali.

Kardinal Piacenza poudarja: Usmiljenje se ne ustavi. To večkrat ponovi, Lahko torej na kratko povzamete vsebino pisma.

Ja, veliki penitenciarij pravi v pismu, da kljub težkemu stanju, v katerem živimo, se usmiljenje ne ustavi in Bog se ne oddaljuje. Kar 9x je v pismu vzklik: Usmiljenje se ne ustavi.

Ne ustavi pa se zato, ker smo duhovniki tam, kjer ni možno obhajati zakramenta spovedi, dolžni moliti, tolažiti, duše priporočati božjemu usmiljenju. Jezusova bližina in »milina« se uresničuje tudi v trenutkih poslušanja in pogovora. Usmiljenje se ne ustavi, ker se ne ustavijo daritve svetih maš. Veliki penitenciarij opozori tudi na to, da je pandemija priložnost, da ponovno odkrijemo vrednote, zaradi katerih je vredno živeti in umirati, da ponovno odkrijemo tišino, češčenje in molitev, da ponovno odkrijemo bližino Boga.

Pismo je torej vzpodbuda duhovnikom spovednikom, da molijo za svoje spovedance, nekateri ljudje imajo namreč stalnega spovednika, in da trenutno stanje priporočajo Božjemu usmiljenju.