Cilj, da se doseže trajnejši mir, je vreden odrekanja in neprijetnih spoznanj

Svet 19. 08. 2025, 13:33 Andrej Šinko

Ukrajina se bo za sklenitev mirovnega sporazuma zagotovo morala odpovedati delu svojega ozemlja. Ruski predsednik Vladimir Putin se medtem počasi vrača iz politične osamitve Zahoda, ki naj bi v prihodnje Ukrajini zagotavljal tudi varnost, a kot kaže ne znotraj NATA.

Ruske sile so v preteklih treh letih in pol zavzele približno petino ukrajinskega ozemlja, zlasti na jugu in vzhodu države. Putinove zahteve pa naj bi celo presegale zavzeta območja. »Rusija zahteva del ozemlja v Donbasu, ki ni bil niti zavzet. Gre za nekaj tisoč kilometrov, srce Donbasa, bogato s surovinami in industrijo,« je dejal politični analitik dr. Bogomil Ferfila in pojasnil, da bo pomemben del ukrajinskega ozemlja na koncu ostal Rusiji.

»Na začetku je izgledalo pravljično, da bo Trump uredil vse probleme. Vsi so nekako pričakovali, da bo morda Putina prepričal, da se umakne. To ni realno, gre za izjemno zahtevnega pogajalca. Putin se nikjer in nikoli ni odpovedal osvojenim ozemljem. Ne v Moldaviji, ne v Gruziji in enako bo seveda v Ukrajini.«

V zvezi z nedavnim srečanjem ameriškega in ruskega predsednika, Donalda Trumpa in Vladimirja Putina, na Aljaski so številni analitiki ocenili, da je to več prineslo prav ruskemu voditelju, saj ga je vrnilo iz politične osame Zahoda. Ferfila meni, da lahko na zadevo pogledamo tudi z drugega zornega kota. »To sta voditelja velesil, ki lahko uredita premirje, mir. Dejstvo je, da kljub temu, da je vojna v Evropi, je treba vedeti, da Evropa pri ključnih odločitvah nikoli ni bila glavni sogovornik, ampak stranski, kar je tudi zdaj. Glavne odločitve sprejmejo velesile, v tem primeru Rusija in ZDA.«

Bi si Rusija še lahko privoščila kakšno vojno?

Pri tem se postavlja vprašanje prihodnjih ruskih teženj in če bi si v Moskvi lahko privoščili še kakšno vojno. Ferfila meni, da v kratkem težko, saj se je Rusija vojaško precej izčrpala, prav tako pa v preteklih treh letih ni bila sposobna v celoti zavzeti Ukrajine, ki je sicer bila deležna izdatne Zahodne pomoči. »Da bi Putin nadaljeval pohod po Evropi ni prav verjetno, saj tega ni sposoben niti vojaško niti gospodarsko. Mislim, da je pravi čas in tudi pripravljenost na ruski strani za dogovor. Ukrajina bo morala popustiti nekaterim ruskim zahtevam, vendar mislim, da je cilj, da se doseže nek trajnejši mirovni sporazum, vreden odrekanja in teh neprijetnih spoznanj, s katerimi se bo morala soočiti Ukrajina glede prepustitve ozemlja.«

Za Ukrajino bodo ključne tudi varnostne garancije, kjer pa ostaja odprtih precej vprašanj, zlasti, kaj bo sprejemljivo za Rusijo. Trump je sporočil, da bodo pri njih morale ključno vlogo odigrati evropske države, a da bodo imele tudi podporo Združenih držav Amerike.

Vojna v Ukrajini je v treh letih in pol terjala več sto tisoč smrtnih žrtev. Številke se precej razlikujejo, skupaj z ranjenimi pa krepko presegajo milijon. Glede na ocene pa naj bi se približno 7 milijonov Ukrajincev razbežalo po svetu, številni so tudi notranje razseljeni.