GZS: V državi bi morali zvoniti vsi alarmi

Slovenija 19. 08. 2025, 13:55 Marta Jerebič

V zadnjih 10 letih smo imeli v Sloveniji v povprečju 2,9 odstotno realno gospodarsko rast. Napovedi za letos pa se vrtijo zgolj okoli enega odstotka. Po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije bi morali zato v državi zvoniti vsi alarmi.

Na ravni EU bo gospodarska rast višja kot v Sloveniji

Slovenija je bila po dinamiki gospodarske rasti, glede na trenutno objavljene podatke na Eurostatu, v prvem polletju na 17. mestu med 19 evropskimi državami. K stagnaciji gospodarstva je ključno prispeval padec dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. GZS je moral tako popraviti napoved gospodarske rasti v Sloveniji, ki je sprva znašala 1,8 odstotka na letni ravni. »Tudi ob upoštevanju zelo dobrih pričakovanj v boljši polovici leta s težavo vidimo, da bi bila letos gospodarska rast višja od enega odstotka. Če pogledamo na raven EU-ja, bo ta zelo verjetno višja, verjetno med 1,3 in 1,4 odstotka. To pomeni, da bo zelo verjetno letos gospodarska rast v EU-27 po dolgem času višja kot na ravni Slovenije,« je povedal glavni ekonomist in vodja analitske službe Bojan Ivanc.

Alarmi, ki jih ta vlada ne sliši

Glede na te podatke bi morali po besedah izvršnega direktorja GZS Mitje Gorenščka "v državi zvoniti vsi alarmi in da bi se vlada morala pripravljati z ukrepi za sanacijo te situacije." A kot je dejal, ta vlada ne upošteva stroke.

Pred dvema letoma so dali vladi kar nekaj konkretnih predlogov, kako razbremeniti stroške dela v slovenskem gospodarstvu, vendar je ravnala ravno nasprotno. Gorenšček je ob tem navedel, da slovenski davčni primež trenutno znaša že 46,6 odstotka. »V zakonodajni proceduri je še zakon o dodatni prispevni stopnji za zdravstvo, ki govori o dodatnem možnem poviševanju davčnega primeža, kar je gotovo neugodno za slovenski trg dela. S tem se zmanjšuje potrošni potencial, kar se že čuti v šibki rasti potrošnje gospodinjstev.«

Gorenšček vlado poziva tudi k umiku novela zakona v gostinstvu, ki omejuje oddajanje turističnih kapacitet v najem, saj bo povzročila manj nočitev v Sloveniji in s tem bo posledično tudi manjšo potrošnjo, tako blaga kot storitev.

»Obenem naj vlada prizna in popravi napake preteklih ukrepov pri dohodnini ter dobro oceni dejansko potrebo po prispevni stopnji za dolgotrajno oskrbo. Tukaj nismo videli nobene študije do danes, že tri leta prosimo,« je še dejal. 

Glede slabih rezultatov v gradbeništvu pa je izpostavil slabo črpanje evropskih kohezijskih sredstev in zakon o čezmejnem opravljanju storitev. Po njegovih besedah se je ta dejavnost precej skrčila po sprejetju tega zakona, saj imajo slovenska podjetja neenakopraven oziroma nekonkurenčen položaj na trgu v primerjavi z drugimi podjetji, ki opravljajo enako dejavnost.