Matjaž Merljak
Miha Močnik
Marta Jerebič
Novi koronavirus, preventiva (foto: Pixabay)
Novi koronavirus, preventiva | (foto: Pixabay)

Človekove pravice v času epidemije

26.04.2020, 13:15

Sodobne ustavne demokracije temeljijo na vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic. Države so vedno dolžne jamčiti človekove pravice in temeljne svoboščine posameznikov. Varstvo vsaj nekaterih človekovih pravic, še posebej relativnih pravic je v času izrednega stanja ali vojne v večini evropskih držav mogoče omejiti. Epidemija koronavirusa je od vseh evropskih držav terjala, da sprejmejo ukrepe za njeno omejitev.

Večina evropskih držav je zato letošnjega marca razglasila izredno stanje. Teoretično je razglasitev izrednega stanja v pravni državi mogoča le, če podana izjemna situacija, ki ogroža življenje naroda. Izredno stanje mora biti v obsegu, načinu in trajanju omejeno. Natančneje, države morajo v razglasitvi izrednega stanja določiti, katere človekove pravice bodo omejile, na kakšen način in za koliko časa. Države morajo prav tako obvestiti domače ustavno sodišče in Evropsko sodišče za človekove pravice o razglasitvi izrednega stanja. Omejevanje prav vseh pravic v izrednem stanju ni dovoljeno. Država mora na primer tudi v izrednem stanju zaščititi absolutne pravice kot sta pravica do življenja in prepoved mučenja. Po drugi strani lahko države v izrednem stanju sorazmerno omejijo relativne pravice kot sta svoboda zbiranja ali pravica do zasebnosti. Večina evropskih držav je tako omejila svobodo zbiranja in svobodo gibanja, nekatere znotraj izrednega stanja, druge na podlagi ustavnih omejitev posameznih relativnih človekovih pravic.

Trenutna slovenska vlada se ni odločila za razglasitev izrednega stanja. Poslužila se je milejših ukrepov, saj je z odloki stvarno upravičeno in sorazmerno posegla v nekatere človekove pravice, kot sta svoboda zbiranja in svoboda gibanja. Slednji ukrepi so bili na podlagi mnenja zdravniške stroke absolutno nujni za preprečitev širjenja epidemije in bi jih bilo potrebno sprejeti že prej kot šele ob koncu drugega tedna v marcu. S tem smo v slovenski družbi rešili številna življenja, čeprav je epidemija zaradi nepravočasno sprejetih ukrepov terjala skoraj osemdeset življenj. Vsebina sprejetih ukrepov je bila po mnenju zdravniške stroke vsekakor potrebna in njeno mnenje je treba upoštevati tudi pri postopnem sproščanju omejitev svobode gibanja in zbiranja. Ukrepi začasnega omejevanja pravic niso bili pretirani, če jih primerjamo z ukrepi, ki so jih sprejeli v Franciji, Italiji in Španiji. Nekateri po drugi strani zagovarjajo, da so bili ukrepi čezmerni kot denimo dve sodnici in en sodnik Ustavnega sodišča, ki so v 3. točki Sklepa št. U-I-83/20-10 z dne 16. 4. 2020 glasovali za začasno zadržanje Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin. Zagotovo lahko v pravni stroki razpravljamo ali je bil način omejitve pravic ustavno skladen, saj lahko Državni zbor na podlagi 87. člena omeji človekove pravice le z zakonom. Vlada se pred temi očitki brani, da gre pri odlokih za generalne upravne odločbe, ki ji jo bilo nujno potrebno sprejeti za omejitev epidemije. Kakorkoli že, čas za razpravo o ustavni skladnosti načina sprejetja ukrepov še prihaja. Zagotovo se ga je Vlada vsaj v prvih tednih po prevzemu oblasti poslužila tega pristopa zato, ker je uveljavitev zakonov dolgotrajen postopek in je bilo potrebno v tistem trenutku takoj sprejeti ukrepe za omejitev epidemije.

A o vsebinski pravilnosti ukrepov, vsaj po mojem mnenju, ne more biti dvoma. Tisti, ki jim nasprotujejo se morajo vprašati ali so pripravljeni prevzeti individualno odgovornost za vse nadaljnje smrti zaradi okužbe s kovidom 19, do katerih lahko pride s prehitrim sproščanjem ukrepov? V kriznih časih trajanja nevarne epidemije je potrebno zavarovati kolektivno vrednoto javnega zdravja tudi s stvarno upravičenimi posegi v nekatere temeljne svoboščine. Kričanje dela slovenske družbe o drakonskih ukrepih izvršilne in zakonodajne oblasti za preprečitev epidemije je čezmerno, saj smo v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami vsaj v tem trenutku relativno uspešno preprečili širjenje epidemije z relativno majhnimi posegi v temeljne svoboščine. Kdorkoli ugovarja sprejetim in veljavnih ukrepom, mora biti pripravljen nase prevzeti breme odgovornosti za širjenje epidemije in vse nadaljnje nepotrebne smrti. Življenje je temeljna vrednota slovenske družbe, zato moramo storiti vse, da jo država in vsak izmed nas učinkovito zavarujemo.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Komentar tedna

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

O avtorju