Špela Potočnik in Petra Držanič | (foto: Rok Mihevc)
V ospredju so vrednote
| 10.03.2020, 14:45 Nataša Ličen
Špela Potočnik, svetovalna delavka Gimnazije Želimlje, in Petra Držanič, vzgojiteljica v Dijaškem domu Janeza Boska, sta v Svetovalnici ob Tednu katoliškega šolstva spregovorili o spremljanju dijakov na njihovi poti iskanja in uresničevanja življenjske poklicanosti.
Ker je v današnjem svetu veliko izbire, mlade skrbi, da se ob odločitvah ne bi čemu odrekli. To je lahko velika stiska.
Kako pomagati mladim pri utrjevanju vrednot na poti osamosvojitve?
"Mladi, s katerimi delamo, pomagajo tudi nam, ki delamo v Gimnaziji Želimlje, ohranjati radost in mladostno držo. Naša šola je drugačna, že zato, ker vzgajamo po preventivnem Don Boskovem sistemu. Smo razmeroma majhni, približno 300 dijakov je pri nas, lahko se jim bolj posvetimo in z njimi gradimo pristen odnos. Poznamo se po imenu, ta klima se čuti po naših hodnikih."
Svoj dar lahko sporočite na številko 01 47 02 102 v pomoč dijakom iz socialno šibkejših družin.
"Stiske mladih so pogosto skrite, posebej materialne. Odgovorni jih poznajo, če se nanje obrnejo in prosijo za pomoč. Ko se stiska prepozna, je treba ukrepati. Na šoli delujemo timsko, tudi na ravni Dijaškega doma se veliko dela z različnimi aktivnostmi, s katerimi zbiramo sredstva in vsa namenimo Šolskemu skladu, iz katerega se finančno pomaga dijakom socialno šibkejših družin."
"Če ugotovimo stisko, jo, seveda v mejah zaupnosti, sporočimo naprej. Odzivnost je velika, včasih to mladim tudi ni všeč, ker bi se radi skrili."
"Ob pristnih stikih z mladimi ugotavljava, da so med njimi podobne stiske, s kakršnimi so se srečevale generacije pred njimi. Morda jih danes še najbolj zaznamuje in razlikuje od prejšnjih sodobna tehnologija, ki jim vzame veliko časa in pozornosti."
"Mladi imajo ogromno izbire, zato v njihovih glavah prihaja do zmede. Proces odločanja in odraščanja je zato razumjivo daljši. Težko se odločijo, to je njihov realni svet. Kako se odločiti, da česa ne bodo zamudili, to je njihova glavna skrb. Kaj izbrati, da česa ne izgubijo, radi bi imeli vse. Zato potrebujejo vodstvo."
Velik povdarek pri našem delu dajemo skupnosti, druženju, dvorišču, skrbi drug za drugega. Učimo jih, da v dobrobit skupnosti znajo izstopiti iz cone udobja in naredijo kaj v korist tudi drugih, da so aktivni v dobro skupnosti. Ko dobijo izkušnjo, jih to navduši. Komunikacija je pomembna. Učimo jih živeti drug z drugim, skupnega sobivanja. Socialne veščine se vse bolj prepoznavajo tudi naprej v življenju, ko mladi iščejo zaposlitev in se osamosvajajo.
