Jena, Nemčija | (foto: Pixabay)
Novi koronavirus: Tudi v Nemčiji so se stvari začele podirati kot domine
Evropska Unija Helena Križnik
Med državami v Evropi, ki jih je novi koronavirus še posebej prizadel, za zdaj ni Nemčije. A tudi tam vsakdan prebivalcev že krojijo strogi ukrepi. Preverili smo, kakšne so razmere. Poklicali smo političnega analitika, publicista in zgodovinarja dr. Aleša Mavra, ki je trenutno v Jeni v Turingiji na že dalj časa načrtovani študijski izmenjavi. Po premisleku se je odločil, da jo vseeno izpelje, nato je prve dni to nekoliko obžaloval. Zdaj se, kot nam je zaupal, počuti dobro.
Korenite spremembe so se zgodile v hipu
»Eden od razlogov, da sem se vseeno odločil za odhod na študijsko izmenjavo, je bil tudi ta, da so moji gostitelji, ko sem jih spraševal, kako je pri njih, še po 10. marcu dajali vtis, da je vse dokaj normalno,« je pojasnil dr. Maver. Korenite spremembe so se zgodile v hipu. »V Jeno sem prišel v petek, 13. marca. Takrat ni bilo mogoče slutiti ničesar. Nato je v soboto prišlo obvestilo, da bodo od torka zaprte vse univerzitetne ustanove, tudi knjižnica, da bodo zaprte vse restavracije, vsi lokali ter vse trgovine, ki niso namenjene nakupovanju živil, zdravil in ostalih osnovnih potrebščin. Vse je šlo zelo hitro. V prvih dneh sem se še lahko udeleževal svetih maš, a nato so tudi po Nemčiji začeli po vrsti zapirati prav vse.«
Tudi v Nemčiji prevladalo spoznanje, da bo treba ukrepe sprejeti po vsej državi
Kot je doda dr. Maver, se je dogajalo podobno kot v Sloveniji, le z nekajdnevno zamudo. »Velika razlika je, da je Nemčija zvezna država, da načeloma o takšnih ukrepih odloča dežela, ne zvezna vlada. A je, tako kot v Italiji, prevladalo spoznanje, da če ukrepov ne sprejmejo po vsej Nemčiji, bo to povzročilo izredno velike težave, saj bodo ljudje potem množično hodili v tiste dele Nemčije, kjer bo omejitev manj.«
Razvnela se je že razprava, kdaj bodo ukrepi odpravljeni
Omejeni stiki veljajo kakšen teden in čeprav so Nemci ukrepe sprva sprejeli z navdušenjem, se je kmalu razvnela živahna razprava o tem, kdaj bodo odpravljeni. »Vsem je jasno, da ne morejo trajati v nedogled, da bo treba najti način, kako vsaj del prebivalstva znova spustiti v javno življenje in to javno življenje nekako oživiti.«
Dr. Maver v takšnem razmišljanju o prihodnosti vidi žarek upanja. »Vidi se, da se dela tudi na tem, kaj bo potem. Razumljivo je, da se zdaj vsi ukvarjamo predvsem s tem, kako bomo preživeli in ostali zdravi, a tudi kaj bo potem, je veliko vprašanje. Vsepovsod po Evropi smo se le v nekaj dneh odpovedali ogromnemu številu civilizacijskih pridobitev, ki so bile prej samoumevne. O posledicah zdaj ne moremo niti misliti. V Nemčiji se je ta razprava vsaj začela.« Kot dodaja dr. Maver, je težava, ker nihče ne zna napovedati, kako se bo razvijala kriza.
