Tudi jutri ne gremo v šolo!

Novice | 29.03.2020, 12:47 Tanja Dominko

Končal se je drugi teden šolanja na daljavo. Medtem ko so dijaki in študenti pri svojem delu že bolj samostojni in jim tovrstno šolanje ne predstavlja takega izziva, pa so pred težjo nalogo postavljeni osnovnošolci, zlasti njihovi starši. Dodatna težava je v nekaterih družinah dostop do interneta in primerna računalniška oprema, med katero sodijo tudi tiskalniki. Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine Slovenije pravi, da so hvaležni različnim donatorjem, ki so se odzvali klicu na pomoč, saj so stiske velike.

Otroci, ki se šolajo na domu, vsak dan ali pa na začetku tedna dobijo prek interneta naloge, ki jih morajo narediti, in gradivo, ki ga morajo predelati. Tisti, ki so navajeni samostojnega dela, s tem nimajo težav, urnik si sestavijo sami in pravijo celo, da jim ustreza, da domače ure niso enake šolskim, čeprav dela ni malo. Ob koncu tedna izdelke prek interneta pošljejo učiteljicam in učiteljem. Seveda brez domače podpore staršev običajno ne gre, saj mnogi otroci niso tako vešči dela z računalnikom. Poleg tega potrebujejo tudi dodatno razlago snovi. Nekateri učitelji so na razpolago, drugi malo manj, pomagajo tudi prostovoljci. Kaj po dveh tednih ugotavlja specialna pedagoginja Tina Mrhar, ki s starejšimi učenci izvaja pomoč prek videoklicev? »Pri svojem delu opažam, da največ pomoči potrebujejo starši, ki so čez noč postali učitelji in so se znašli v nezavidljivem položaju. Otroci pa potrebujejo pomoč na področju organizacije, kako si narediti urnik, občasno pa tudi pomoč pri razlagi snovi in nalogah.«
Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine Slovenije pa ugotavlja, da je velik problem pomanjkanje ustrezne opreme po domovih. »Pospešeno zbiramo računalnike in vse ostale. Velik problem vidim v tem, da tehnologije ni prave ali pa nimajo tiskalnikov doma. Nekatere šole imajo tiskanje snovi kot nujnost, otroka tukaj popolnoma zamrznejo.«
Na srečo obstajajo tudi donatorji, ki so vstopili na tej točki, med njimi je Zavarovalnica Generali, ki je prispevala zvezi 50 tisoč evrov v ta namen. »Kupujemo računalnike, vse, ki imajo težave, opremimo. Upam, da se nekateri ne bodo okoriščali, saj mi je mar, da pomoč doseže tiste, ki res nimajo.«

To, da je družina ves čas doma in skupaj, pomeni priložnost za poglabljanje odnosov, toda marsikje nastopijo še večje stiske, saj so starši bodisi že izgubili službo ali pa se bojijo, da bo ta trenutek kmalu nastopil, prisotno je nasilje in alkoholizem. Otroci pa morajo vse to preživeti in ob tem nimajo zavetja šole. Kako v Zvezi prijateljev mladine pomagajo po svetovalni in učni plati? »Imamo študente socialne pedagogike Pedagoške fakultete, tudi druge prostovoljce povezujemo z družinami, da lahko otrokom na daljavo pomagajo. Pomagajo tudi naši vzgojitelji in spremljevalci, tako da tam, kjer vemo, da stvari ne tečejo najboljše, pomagamo.«