Marjan Bunič
Marko Zupan
Helena Križnik
Franc Bole (foto: Rok Mihevc)
Franc Bole | (foto: Rok Mihevc)

"Tudi z manj bi bil zadovoljen ..."

23.02.2020, 05:18 Marjana Debevec Marjana Debevec

Ob njegovem odhodu v večnost na novo odkrivamo večplastno in dragoceno osebnost msgr. Franca Boleta, kar je bilo zelo jasno slišati tudi v včerajšnji spominski oddaji Naš gost. Danes, na Gospodov dan pa se bomo posebej ustavili pri njegovem duhovniškem poklicu.

Odločitev za duhovni poklic se je zgodila spontano

»Marsikdo se za duhovniški poklic odloča dalj časa, ima pomisleke, se sprašuje, bi šel ne bi šel. Zase, hvala Bogu, moram reči, da nisem imel veliko pomislekov. Že v 7. razredu gimnazije, danes bi to bilo v 3. letniku, mi je bilo že samo po sebi jasno: »To je moj, poklic, to želim delat, tukaj se bom počutil koristnega!«, je povedal oče Franc Bole, ko smo ga leta 2008 vprašali, kako je do tega prišlo.

»Verjetno zato ker sem veliko bral, tudi zahtevne stvari ... In to mi je dalo spoznati, da si sam najbolj srečen, če kaj narediš za druge. Moja odločitev za poklic ni bila nič posebnega. Zadnje duhovne vaje pred posvetitvijo pa sem res doživel zelo globoko, kot božji klic, kot odločitev: »Hočem se darovati Bogu in ljudem!«

Župnik v Postojni in odločitev za delo z mladimi

Duhovniško posvečenje je msgr. Franc Bole prejel po rokah škofa Antona Vovka. Prvo službo je kot župnijski upravitelj opravljal v Postojni, kjer je imel tudi novo mašo. »Nova maša bo ostala v zelo globokem spominu vsem tistim, ki so bili zraven.«

Novomašnik Franc Bole
Novomašnik Franc Bole © ARO

Takoj je začutil klic delati mladimi in otroki. »Tam okrog župnišča je lepo dvorišče in so začeli takoj brcati žogo, igrati med dvema ognjema. To pa ni šlo v račun našim udbovcem, ki so me potem klicali ter rekli: to imajo otroci v šoli, tam naj to delajo, vi se nimate kaj vtikati v to. Sem pa rekel: Zakaj? To so moji prijatelji in s svojimi prijatelji se lahko družim.«

Tako so zanje oblikovali skupine, pripravljali taborjenja na Krku. Da so lahko otroke odpeljali izven domačega kraja, so se vpisali v počitniško društvo, kjer so si lahko izposodili tudi šotore. »Ampak ko so potem izvedeli, da so šotori končali pri župniku, potem so bili na občini spet besni.« V tistem času je bil zaradi tega celo 15 dni zaprt.

Prve številke Farnega Ognjišča so tiskali na ciklostil. Tiskarne so se ga bale natisniti!

V želji, da bi oznanjeval evangelij predvsem med mladimi, se je rodilo tudi farno Ognjišče. »No in takrat smo potem začeli razmišljati. Jaz sem prišel v Koper, Bojan je bil tukaj za kaplana, in potem smo do druge ure klepetali, kaj bi se dalo narediti. In takrat smo prišli na idejo, da bi začeli izdajati časopis.« Prvič je bilo Ognjišče natiskano leta 1966. Že v nekaj letih so dosegli neverjetnih 20.000 izvodov, konec 80-tih let pa se je naklada povzpela na 105.000 izvodov, smo lahko slišali v včerajšnji spominski oddaji Naš gost.

Zlatomašnik Franc Bole
Zlatomašnik Franc Bole © Izidor Šček

Predal dobrote - rojstvo Karitas

Bil pa je tudi začetnik dobrodelnosti v župniji. Ker je bila Karitas prepovedana, so zbiranje pomoči poimenovali Predal dobrote. »To je bilo po zakonu prepovedano, tako da so potem enkrat povabili škofa in mene na občino in nam tam solili pamet, kako mi tega ne smemo delati, da je to prepovedano. Jaz sem bolj molčal. Ko smo šli ven, je rekel Jenko: Boš moral nehati, saj vidiš, da te ne bodo pustili delati. Jaz pa sem rekel: Kot kristjan sem dolžan živeti po evangeliju. In v evangeliju vemo, da je Kristus učil, da moramo deliti s svojimi bližnjimi. In sem Jenkota malo evangeliziral.«

Iz želje, da bi mlade še bolj povezali med seboj, so se rodila tudi romanja bolnikov in invalidov na Brezje. Na njegovi duhovniški poti so sledili so še številni drugi projekti, med katerimi tudi Radio Ognjišče.

Ko se je ob biserni maši oziral nazaj, je oče Franc Bole povedal: »Nikdar mi ni bilo žal, da sem šel na to pot. Čudim se Božji previdnosti, da mi je omogočila ta razvoj, da mi je dala na pot takšne ljudi, ki so mi pomagali. Tudi z manj bi bil zadovoljen. Ampak če mi je Bog dal možnosti, da sem te stvari uresničil, je že vedel, da slovenska Cerkev to potrebuje«. Kot je še zatrdil, je bila vsaka sveta maša najlepša zahvala za vse to, kar je prejel.

Prisluhnite celotni oddaji Naš gost v spomin očetu Francu Boletu!

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Cerkev na Slovenskem, Naš gost

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Martin Golob (photo: Rok Mihevc) Martin Golob (photo: Rok Mihevc)

Martin Golob: Vam povem, velika noč BO!

»Glavno se bo zgodilo! Jezus bo vstal in nam vsem pokazal, kako ljubezen odpira grobove smrti. Odrešeni smo tudi znotraj svojih domov. Bo, boste videli.« Tako nas je v rubriki »Ostanimo povezano ...

Prazen trg sv. Petra v Vatikanu (photo: Printscreen) Prazen trg sv. Petra v Vatikanu (photo: Printscreen)

Vatikan in koronavirus: Kako bo za veliko noč?

Pandemija koronavirusa močno kroji versko življenje po vsem svetu. O tem smo se v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve pogovarjali z duhovnikom Sebastijanom Valentanom, ki je na doktorskem študiju ...

Dr. Karel Gržan v družbi Mateje F. Novljan (photo: Izidor Šček) Dr. Karel Gržan v družbi Mateje F. Novljan (photo: Izidor Šček)

Dr. Karel Gržan: Obvarujmo se pred pandemijo strahu!

»Ne bojte se!« je ena izmed najpogosteje izraženih misli v Svetem pismu. Z duhovnikom dr. Karlom Gržanom smo ob evangelijskem odlomku Jezus pomiri vihar (Mr 4,35-41) razmišljali, kako v časih ...

O avtorju