Nadškof Cvikl: Bil je zgodovinski dogodek

Cerkev na Slovenskem | 24.02.2020, 13:36 Marjana Debevec

Šlo je za zgodovinsko srečanje, je po srečanju 52 škofov sredozemskega območja za naš radio dejal nadškof Alojzij Cvikl. Udeležencem iz trpečih dežel, kot je na primer Sirija, je veliko pomenilo, da so lahko podelili svoje težave in da so jim ostali škofje prisluhnili. Obvezali so se, da bodo ostali povezani in iskali načine, kako si lahko pomagajo.

Papež je zadnji dan srečanja škofov sredozemskega območja znova ostro obsodil vse vojne, saj nikoli niso rešitev problema. Kritiziral pa je tudi hinavščino tistih, ki pripravljajo mirovne konference, obenem pa prodajajo orožje. »Ko smo se mi pogovarjali, so vsi škofje zagovarjali skoraj isto misel. Tam prihajajo delegacije na mirovne konference, vsi z lepimi besedami, po drugi strani pa za hrbtom nemoteno teče trgovina z orožjem. Velesile, ki hočejo imeti nek kolač v teh deželah, ustvarjajo pekel in ljudi spravljajo iz domov oziroma razdirajo družine,« je povedal nadškof Cvikl.

Naloga Cerkve je sprejemanje ljudi, ki bežijo iz teh območij, je poudaril papež. Obenem pa se je zavzel za reševanje razlogov za migracije. »In se mi zdi, da je ta konferenca ravno tukaj hotela narediti en korak naprej. Zato je bilo veliko govora o skupnih projektih, ki bi lahko bili v to smer; potem glede pomoči pri vzgoji, izobraževanju, da bi ti ljudje imeli doma pogoje, da se dostojno izobrazijo in pripravijo na življenje.«

Poleg vzpostavljanja miru, izobraževanja in drugih življenjskih pogojev, pa je še kako pomembno zagotoviti spoštovanje verske svobode. V nekaterih državah Bližnjega Vzhoda in Afrike so namreč kristjani močno zatirani. »En škof je rekel: Jaz sem doma manj vreden kot čisto navaden obrtnik. Kristjani v mnogo deželah Sredozemskega morja dejansko nimajo priznanih osnovnih pravic.« Papež je pri tem poudaril, da je sam dialog premalo. Treba je priti do sožitja, kjer se bo spoštovalo vsakega človeka v njegovi edinstvenosti.

Škofje bodo sedaj oblikovali platformo, kjer bodo lahko spoznavali življenje drug drugega. »Drugič izmenjave med nami v obliki prostovoljcev, v obliki vzgojnih ustanov. Predlog je bil celo, da bi šli bogoslovci za eno leto tja na prakso, da začutijo njihovo okolje, ali pa njihovi k nam,« je za naš radio še dejal mariborski nadškof Alojzij Cvikl.