Mateja Subotičanec
Aleš Karba
Andrej Šinko
Pastirsko pismo; Jezus, post (foto: Pixabay)
Pastirsko pismo; Jezus, post | (foto: Pixabay)

Škofje v drugem delu pastirskega pisma o domoljubju

24.02.2020, 08:15 Tone Gorjup

Slovenski škofje v drugem delu pastirskega pisma za postni čas, ki ga duhovniki berejo pri današnjih svetih mašah, govorijo o domoljubju, duhovni kulturi našega naroda in zdravem družinskem življenju.

Iz odgovornosti za celotno stanje v širši skupnosti našega naroda in države, o katerem so govorili škofje, sledi, da je prizadevanje za skupno dobro naloga nas vseh. Država mora skrbeti, da pri tem ni nihče izključen oziroma odpisan. Skupno dobro temelji na kakovosti naših odnosov, pravični pravni ureditvi in varnosti, vzgoji novih rodov, ki nam zagotavljajo prihodnost, ter duhovni omiki, veri in krepostih, ki osmišljajo naše življenje. Odgovornost za skupno dobro je naloga vseh in jo lahko imenujemo kar domoljubje. To je dejavna ljubezen do domovine.

Pravico imamo, da terjamo spoštovanje zase in za svoj narod, in dolžnost, da to, kar pričakujemo, da drugi storijo nam, storimo tudi mi drugim.

Pri domoljubju ne gre za neko čustveno navezanost na našo preteklost in njena izročila. Gre za povsem upravičeno in potrebno narodno zavest, ko vemo, kdo smo, od kod prihajamo in kaj moramo tudi v prihodnosti biti in ostati. S tem ohranjamo svojo in narodno identiteto. Nekateri bi nam znali očitati, da gre za nacionalizem ali celo fašizem. A tej skrajnosti zapademo le če, nekdo ošabno in podcenjevalno prezira pripadnike drugih narodov, česar pa domoljuben človek ne dela. Pravico imamo, da terjamo spoštovanje zase in za svoj narod, in dolžnost, da to, kar pričakujemo, da drugi storijo nam, storimo tudi mi drugim.

K duhovni kulturi naroda sodi materinščina, vse kar so požrtvovalno zgradili, gojili in negovali naši predniki, pa tudi katoliška vera s svojimi praznovanji, bogoslužjem in številnimi cerkvami, ter našo naravo, na katero smo upravičeno ponosni.

Škofje zatem opozarjajo, da se domoljubje nanaša na lastno kulturo, pri čemer ne gre samo za umetnost, temveč za vse duhovne značilnosti, zaradi katerih smo to, kar smo, in so zato bistvene za našo identiteto. Kdor je nima, je razdvojen, je ponaredek nekoga drugega. K duhovni kulturi naroda sodi materinščina, vse kar so požrtvovalno zgradili, gojili in negovali naši predniki, pa tudi katoliška vera s svojimi praznovanji, bogoslužjem in številnimi cerkvami, ter našo naravo, na katero smo upravičeno ponosni. Škofje poudarjajo še zvestobo obči človeški naravi, ki določa, da smo eni moški in drugi ženske. Spodbujajo nas, da na različnosti in zakonski zvezi oblikujemo zdravo in rodovitno družinsko življenje, ljubezen do otrok brez razvajanja in budno skrb za njihovo dobro vzgojo. Pri tem se je potrebno zavzemati za pravico staršev in otrok, da se vzgajajo v krščanskem kulturnem okolju. Zato je na mestu podpora krščanskih učnim in vzgojnim ustanovam.

Škofje ob koncu opozorijo še na spoštovanje človeškega življenja od naravnega spočetja do naravne smrti ter na pomen zvestobe veri, ki nam bo pomagala, da ohranimo svoje osebno in narodno dostojanstvo.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenija, Cerkev na Slovenskem

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

S. Meta Potočnik (photo: #DeliJezusa) S. Meta Potočnik (photo: #DeliJezusa)

Zakaj s. Meta ne kupuje več avokada?

Verjetno ste se že nekajkrat vprašali, koliko sami prispevate k bolj trajnostnemu delovanju in razvoju družbe. Pa ste naredili kakšen korak več kot le to, da ste ločevali smeti ali šli peš do ...

S. Emanuela Žerdin (photo: Izidor Šček) S. Emanuela Žerdin (photo: Izidor Šček)

Kje je doma slovenščina?

V nedeljo, 21.februarja, smo praznovali mednarodni dan materinega jezika, ki je letos imel geslo JEZIKI BREZ MEJA. Unesco je tako želel spomniti, da so jeziki bistveni del civilizacijske kulture ...

p. Branko Cestnik (photo: Izidor Šček) p. Branko Cestnik (photo: Izidor Šček)

Kakšni so obeti za praznovanje velike noči?

Kot kaže nam gre v epidemiji počasi, počasi na bolje. Kako bo to vplivalo na večje odprtje cerkva in tudi praznovanje velike noči, smo v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«, govorili s p. ...

Moj čas je tudi v zakonu nekaj običajnega, nevarno pa je, če si ga vzamemo preveč in začnemo iz odnosa bežati. (photo: Svyatoslav Romanov / Unsplash) Moj čas je tudi v zakonu nekaj običajnega, nevarno pa je, če si ga vzamemo preveč in začnemo iz odnosa bežati. (photo: Svyatoslav Romanov / Unsplash)

Dr. Drago Jerebic: »Ni res, da varajo samo neverni!«

V tokratni oddaji je bila osrednja tema odnos med partnerjema. Ta je večkrat na preizkušnji, a zrela posameznika znata pristopiti k reševanju težav. Kako se spopasti z odtujenostjo, umikanjem, kaj ...

O avtorju