Zakaj se je tako težko opravičiti?

Svet | 05.02.2020, 12:53 Marta Jerebič

Papež je minulo sredo pri splošni avdienci začel razlagati blagre. Danes se je ustavil pri prvem - Blagor ubogim v duhu. Neprenehoma nam sicer pravijo, da moramo biti nekaj, si ustvariti ime. A to nas vodi le v osamljenost in nezadovoljstvo, poudarja sveti oče. Sprejeti moramo, da smo ubogi v svojem notranjem bistvu.

Če ne sprejmemo lastne krhkosti, svojih omejitev, naše življenje lahko postane grozno. Vedno se moramo dokazovati, ne znamo priznati napak, ponos nam preprečuje, da bi se opravičili oziroma prosili odpuščanja.

Papež je ob tem povedal, kako mu tudi zaročenci ali zakonci govorijo, da je od besed prosim, hvala in oprosti, najtežje izreči prav zadnjo. »Nadutež se ne zna, se ne more opravičiti, saj mora imeti vedno prav. Gospod pa se nikoli ne utrudi odpuščati, mi smo tisti, ki se utrudimo v tem. To je grozna bolezen.«

Zakaj se je tako težko opravičiti, prositi odpuščanja?

»Ker ponižuje našo hinavsko podobo,« je bil jasen papež, a dodal, da se nam ni treba spreminjati, da bi postali ubogi v duhu, ker to že smo. Vsi smo berači v notranjosti svojega bitja, takšna je človeška narava.

»Nekateri posedujejo kraljestva tega sveta; imajo imetje in ugodnosti. Vendar so to kraljestva, ki se končajo. Človeška oblast mine in izgine. Kolikokrat na televiziji ali v časopisu vidimo, kako močan vladar ali vlada pade. Včeraj je bil, danes ga ni več. Bogastvo tega sveta je minljivo. Še nikoli nisem za pogrebnim sprevodom videl selitvenega tovornjaka. Nihče s sabo ne bo vzel nič. Božje kraljestvo pripada ubogim v duhu.«

Papež je sklenil z mislijo, da smo svobodni, ko smo ubogi v duhu.