Jože Bartolj
Boštjan Smole
Marjana Debevec
Krščanstvo in muslimanstvo (foto: Pixabay)
Krščanstvo in muslimanstvo | (foto: Pixabay)

Prvi sadovi dokumenta o človeškem bratstvu že vidni

04.02.2020, 14:29 Marta Jerebič

Mineva leto dni, odkar je Frančišek kot prvi papež stopil na arabski polotok. Tam je 4. februarja skupaj z velikim imamom najprestižnejše muslimanske univerze Ahmedom Al Tayebom podpisal dokument O človeškem bratstvu za sobivanje in mir v svetu. Njegovi sadovi so že vidni.

Imam al Tayeb in papež Frančišek želita, da bi dokument iz Abu Dhabija postal predmet raziskovanja in razmišljanja na vseh šolah, univerzah ter v vzgojnih in izobraževalnih ustanovah. Upata, da bo oblikoval nove generacije, ki bodo sposobne delati za mir ter se zavzemati za pravice zatiranih in potisnjenih na rob.
»Verska voditelja dveh največjih religij na svetu pozivata vse, da prenehajo izkoriščati vero za netenje sovraštva, nasilja, ekstremizma in slepega fanatizma in uporabljati Božje ime za opravičevanje umorov in terorizma,« dokument povzema mag. Sebastijan Valentan. Papež in Al Tayeb sta v Združene narode vložila prošnjo, da bi 4. februar razglasili za mednarodni dan svetovnega bratstva. Vsako leto bi na ta dan podelili nagrade za delo na tem področju. »Prav tako pa bo v Združenih arabskih emiratih zrasel kompleks, ki bo sestavljen iz treh svetišč največjih monoteističnih religij: sinagoga, mošeja in katoliška cerkev posvečena sv. Frančišku. Ob tem bo postavljena tudi ustanova za znanstveno proučevanje medverskega dialoga za mir v svetu,« je še povedal mag. Sebastijan Valentan, ki je dokument O človeškem bratstvu prevedel v slovenski jezik. Njegovo objavo lahko pričakujemo v kratkem, so nam povedali na Založbi Družina.

Mag. Sebastijan Valentan odgovarja

Lansko leto, 4. 2. 2019, je bil podpisan znameniti dokument O človeškem bratstvu. Za kaj gre?

Po natanko 800 letih, odkar je sveti Frančišek Asiški obiskal sultana v Egiptu, je papež Frančišek lani obiskal Združene arabske emirate. Šlo je za zgodovinski obisk, med katerim je z velikim imamom najprestižnejše muslimanske univerze Ahmadom al Tayebom 4. februarja, torej pred enim letom, podpisal znameniti dokument O človeškem bratstvu za sobivanje in mir v svetu.
Do tega je lahko prišlo po predhodnih srečevanjih med katoliškimi in muslimanskimi delegacijami. Dokument ali izjava je najprej vabilo vernikom k temu, da živijo človeško bratstvo na način, da varujejo to, kar je ustvarjeno, in ves svet ter podpirajo vse ljudi, posebej pa še tiste, ki so pomoči najbolj potrebni. Nadalje je to tudi vabilo vsem drugim ljudem dobre volje, da se združijo in delajo skupaj, da bi mogel tak način sodelovanja postati pot za nove generacije h kulturi vzajemnega spoštovanja, ob zavedanju, da smo zaradi velike božje milosti vsi ljudje bratje in sestre med seboj.

Kateri so glavni poudarki dokumenta?

Dokument posebej pravi, da je Bog ljudi ustvaril z enakimi pravicami, dolžnostmi in dostojanstvom ter jih poklical, da sobivajo kot bratje in sestre in da širijo vrednote dobrote, ljubezni in miru. Gre torej za poziv k miru v najširšem smislu te besede, posebej pa papež in veliki imam pravita, da kdorkoli ubije človeka, je, kot če bi ubil celotno človeštvo, in kdorkoli reši enega, je, kot če bi rešil ves svet. Dokument se upira politiki integralizma in delitev, sistemu nebrzdanega dobička in sovražnim ideološkim nagibom, ki manipulirajo z ravnanji in usodo ljudi, saj je namreč Bog dal vsem ljudem svobodo, ko nas je ustvaril svobodne in s tem različne. Podpisnika dokumenta izjavljata, da sprejemata kulturo dialoga kot pot, vzajemno sodelovanje kot način ravnanja, medsebojno spoznavanje kot metodo in vodilo in želita, da to sprejmemo tudi mi.

Je dokument tudi poziv k prekinitvi vojne v Siriji in drugod po svetu?

Tako je. Papež in veliki imam pozivata najprej nas same, torej katoličane in muslimane ter seveda svetovne voditelje in tiste, ki krojijo mednarodno politik in ekonomijo, da se resno posvetimo širjenju kulture strpnosti, sobivanja in miru; da takoj, ko bo mogoče, posredujemo za to, da se vojne končajo ter da se ustavi tudi moralni zaton, ki ga svet trenutno doživlja. Podpisnika dokumenta namreč opozarjata, da so vzroki za krizo sodobnega sveta anestezirana človekova vest in oddaljevanje od verskih vrednot, kakor tudi prevladujoč individualizem in materialistične filozofije, ki pobožanstvujejo človeka in postavljajo posvetne in materialne dragocenosti na mesto najvišjih in transcendentalnih načel. Vse to je namreč tudi razlog za razkroj etike, ki vpliva na mednarodno dogajanje, kot tudi za slabitev duhovnih vrednot in občutka odgovornosti. Posledica vsega tega je, da se širi splošen vtis razočaranosti, osamljenosti in obupa, ki vodi mnoge k temu, da zapadejo bodisi v vrtinec ateističnega ali pa verskega ekstremizma in v slepi fundamentalizem, kar ljudi privede k temu, da se vdajo različnim oblikam odvisnosti. Papež in veliki imam pravita celo, da so verski in nacionalni ekstremizem ter nestrpnost znamenja »tretje svetovne vojne, ki se odvija po kosih«.

Kako se je skrajnostim sploh mogoče izogniti?

Dokument na zelo visoko mesto postavlja družino, ki je jedro družbe in človeštva. Vsak napad nanjo je zlo našega časa. Prebuditi je treba tudi verski čut in ga obujati v novih generacijah preko zdrave vzgoje in skozi posredovanje moralnih vrednot ter pravega verskega izobraževanja.
Podpisnika dokumenta naglašata tudi to, da religije ne smejo biti nikdar tiste, zaradi katerih bi se začenjale vojne in ekstremizmi. Kjer do tega prihaja, in tukaj je sedaj sporočilo dokumenta zelo jasno, gre za odklon od verskih naukov in posledično za uporabo vere v politične namene. Verska voditelja dveh največjih religij na svetu pozivata vse, da prenehajo izkoriščati vero za netenje sovraštva, nasilja, ekstremizma in slepega fanatizma in uporabljati Božje ime za opravičevanje umorov in terorizma.

Je dokument mogoče primerjati drugim mednarodnim dokumentom s področja verske svobode?

Seveda. Ta dokument je v soglasju z drugimi mednarodnimi dokumenti, deklaracijami in izjavami, ki dajejo pomembnost vlogi religij za miru v svetu. V njem je dobesedno rečeno, da je svoboda pravica vsakogar: vsakdo ima pravico do svobode veroizpovedi, misli, izražanja in delovanja. Različnost v religijah, barvah, spolu, rasah in jezikih, so mojstrska božja volja, s katero je Bog ustvaril ljudi, in da iz nje izhaja pravica do svobode veroizpovedi in svobode do tega, da smo drugačni. Pomembno se je posvečati verskim, kulturnim in zgodovinskim različnostim in okrepiti zavedanje o temeljnih in skupnih človekovih pravicah.

So že vidni kakšni sadovi tega dokumenta na mednarodni ravni?

Imam Ahmad al Tayeb in papež Frančišek želita, da bi ta dokument postal predmet raziskovanja in razmišljanja na vseh šolah, univerzah ter v vzgojnih in izobraževalnih ustanovah, z namenom, da bi pomagal oblikovati nove generacije, ki bi bile sposobne delati za mir in se zavzemati za pravice zatiranih in tistih na robu. Po podpisu tega dokumenta je bil ustavljen visoki odbor za realizacijo ciljev dokumenta, člani tega odbora so generalnemu sekretarju ZN v New Yorku prenesli sporočilo papeža Frančiška, da bi 4. februar razglasili za mednarodni dan svetovnega bratstva, ob obletnici bodo podeljene prve nagrade za delo na tem področju, prav tako pa bo v ZAE zrasel kompleks, ki bo sestavljen iz treh svetišč največjih monoteističnih religij: sinagoga, mošeja in katoliška cerkev posvečena sv. Frančišku. Ob tem bo postavljena tudi ustanova za znanstveno proučevanje medverskega dialoga za mir v svetu. Slovenija se obeleževanju te obletnice pridružuje z izdajo prevoda dokumenta O človeškem bratstvu v slovenski jezik.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Cerkev po svetu , Papež in Sveti sedež

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

O avtorju