Moč koroških Slovencev je kultura, ne politika

Slovenci po svetu | 10.01.2020, 18:03 Matjaž Merljak

Kako človek, ki ima zasedenih več kot 180 večerov na leto zaradi glasbenega, družbenega in političnega udejstvovanja, uspe, da ne izgori? Da vse skrbno načrtuje, ima veliko oporo v družini in skrbi za rekreacijo, z energijo pa se najbolj napolni poleti, nam je zaupal Roman Verdel, ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja v Selah in Borovljah, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca Jaz in ti.

Z glasbo je povezan od četrtega leta. Takrat je dobil prvo harmoniko in se je s poslušanjem radia na pamet naučil Avsenikovih in Slakovih melodij. Obiskoval je nemško glasbeno šlo, saj slovenske takrat še ni bilo. Kasneje je bil edini koroški Slovenec na deželnem konservatoriju, in to tudi samo zaradi tega, ker pri sprejemnem izpitu ni bilo tedanjega ravnatelja, ki je bil skrajno nemškonacionalno usmerjen. Slovenci niso imeli dostopa in besnel je, ko je zvedel, koga so sprejeli - dijaka Slovenske gimnazije.

V Gradcu je študiral slavistiko in glasbo in je zdaj profesor obeh predmetov na Slovenski gimnaziji. V graških letih je spoznal druge koroške Slovence in ima prste vmes pri ustanovitvi Okteta Suha leta 1981. Istega leta je v Borovljah ustanovil moški zbor, že leta 1974 pa so ustanovili družinski ansambel Drava. To je bil za kraj, kjer je bilo slovenstvo odpisano, prvo povojno slovensko društvo.

Slovenska gimnazija je prav govoto tista institucija, ki je Slovence kot narodno skupnost na Koroškem ohranila.

Danes so razmere v Borovljah drugačne. Ljudje se zavedno prednosti dvo- in večjezičnosti. Spremenjena klima je tudi zaradi zasebnega dvojezičnega vrtca Jaz in ti. Z njim so začeli leta 1997 in zdaj je vpisanih že več kot 140 otrok (od jasli do desetega leta starosti), tako da delujejo v središču kraja kar v petih stavbah. Od začetka je predsednik te ustanove, ki deluje po Montessori metodi in je omogočila tudi dvajset slovenskih delovnih mest. Dejaven je tudi v lokalni politiki kot občinski svetnik kot član Volilne skupnosti Borovlje in je odgovoren za visoko in nizko gradnjo ter promet.

Pogled v družinsko zgodovino

Mamina družina, doma v Remšeniku pri Železni Kapli, je pomagala partizanom in to je privedlo do tega, da so jih 13. oktobra 1943 odgnali v taborišča. Staro mamo, njene tri sestre in dva moža. Njegov stari oče je služil v nemški vojski in je na dopustu doma moral ugotoviti, da so izselili njegovo družino, čeprav so še dva brata in on služili v nemški vojski. Ni se vrnil v vojsko, zato so ga nekaj dni zatem Nemci ubili. Nobeden od odgnanih ni preživel vojne. Osem žrtev je bilo samo pri njegovih prednikih. Mama se je slučajno igrala pri sosedovih otrocih in je ostala doma, ker jo je soseda skrila. A ni mogla ostati na kmetiji, ker so jo iskali. Tako so jo partizani vzeli s sabo na Olševo, kjer je v bunkerjih preživela celo zimo. Bila je na smrt bolna, a ni umrla. Ostala pa je popolnoma sama. Tudi očetova družina iz Koprivne je bila aktivna v boju proti okupatorju. A tam so vsaj preživeli.

Zmeraj smo bili Slovenci in tega nikoli nismo tajili, kot so to številni drugi, ki so se v Borovljah takoj asimilirali. Morda so ta zgodovinska dejstva povod za to, da se vsi, starši, sestra in brat, nadpovprečno angažiramo za ohranitev našega jezika in naše kulture.

Od leta 1984 je učitelj v Slovenski glasbeni šoli in več kot 20 let tudi njen ravnatelj. Leta 2015 so jo integrirali v Glasbeno šolo dežele Koroške. Bil je veliko neenotnosti, ljubosumja in večtirnosti koroških Slovencev, zato končni rezultat ni bil najboljši. Izgubili so polovico šolarjev in tudi vse profesorje iz Slovenije. V zadnjem času se je le nekaj premaknilo, so pa vselej skrbeli, da je to ostala zelo kakovostna in za narodno skupnost pomembna ustanova. Pri pouku dosledno uporabljajo slovenski jezik. Ker šola ne sme razpolagati z denarnimi sredstvi in ne more financirati stvarnih stroškov, je to nalogo prevzelo novoustanovljeno Društvo prijateljev Slovenske glasbene šole.