Na rojstnem listu otroka biološka mama in njena partnerka

23.01.2020, 13:42 Marta Jerebič

Francija sprejema zakon o bioetiki, ki omogoča umetno oploditev samskim ženskam in lezbičnim parom. Predlog je že prestal glasovanje v parlamentu, do 4. februarja o njem razpravljajo v senatu, kjer bo po napovedih prav tako sprejet. Številne organizacije, in to ne samo katoliške, opozarjajo na ustvarjanje družbe brez očetov. V času, ko se zdravstvene ustanove vsepovsod soočajo s pomanjkanjem sredstev, se postavlja tudi vprašanje, zakaj bi za umetno oploditev letno namenili 300 milijonov evrov.

Vloga očetov je le eno od vprašanj, ki se sproža ob takem zakonu, opozarja  magister moralne teologije na doktorskem študiju v Rimu Gabriel Kavčič in našteva: »uničevanje zarodkov, skladiščenja zarodkov, ki se zdaj podaljšuje, otroci, ki se jih naredi za namen zdravljenja. Skratka, bazen vprašanj, s katerimi se bo treba ukvarjati.«

Gre za etično in antropološko revolucijo, ob kateri se postavlja vprašanje, kateri bo naslednji korak. »Ker gotovo bo naslednji korak. Sproža se tudi vprašanje, kakšno zakonodajo bodo sprejemale druge države, ki si Francijo rade vzamejo za zgled, in vprašanje, če bo šla zadeva naprej v smer nadomestnega materinstva.«

Na rojstnem listu otroka bosta v primeru lezbičnega para navedeni imeni biološke matere in njene partnerke in ne darovalec sperme. »Kot mi je znano, je zakonski predlog doživel kar nekaj sprememb, a zaenkrat vztrajajo pri tem, da bosta ob rojstvu otroka pri lezbičnem paru na rojstnem listu vpisani obe mami tega otroka, biološka mama in partnerka biološke mame. Ta bo imela po zdajšnjem predlogu zakona enake pravice materinstva,« je povedal Kavčič.

Javna razprava je zelo žgoča. Sporočilo katoliške Cerkve je jasno. »Otrok je dar, ki se ga sprejme in ne naročilo, ki se ga izdela.« Tudi feministke opozarjajo na potrošništvo tam, kamor ne spada. »Izpostavljajo, da zakonska ureditev odpira možnost zlorabe ženskega telesa, posebej bolj ranljivih, siromašnih, na rob odrinjenih žensk. Torej spremembe Francozi zahtevajo množično in med temi ni samo Katoliška cerkev, daleč od tega,« poudarja mag. Gabriel Kavčič.