Je še solidarnost med nami?

Slovenija | 27.01.2020, 14:24 p. dr. Robin Schweiger

Grčija in balkanske države so zelo na udaru glede aktualne begunske tematike. Se bo nova Evropska komisija zganila in bolj pomagala državam v jugovzhodni Evropi, ki jih pestijo še mnogi drugi problemi? Tako se v aktualnem komentarju o begunski tematiki v Evropi v začetku leta 2020 sprašuje p. dr. Robin Schweiger, ki je direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije.

Do sredine novembra 2019 je po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) vstopilo v Evropsko unijo 91.500 beguncev in migrantov, v enakem obdobju leta 2018 ih je vstopilo 107.900, leta 2017 pa jih je bilo kar 172.300. Vsi ti ljudje so bežali pred vojnami, nasiljem, revščino, totalitarnimi režimi in podnebnimi spremembami. Trend padanja števila beguncev in migrantov v Evropi je opazen, čeprav je vedno težje vstopiti v Evropo, ki postaja vedno bolj trdnjava z visokimi zidovi.

Ljudje bi radi vstopili v Evropo na mnogotere načine. Veliko ljudi iz podsaharske Afrike želi prav preko Libije priti v Italijo čez morje. A ljudje množično umirajo v Sredozemlju, ki postaja največje grobišče ljudi. Od leta 2000 je več kot 35.000 ljudi umrlo pri prečkanju Sredozemskega morja. Ljudje se poslužujejo tihotapcev, ki jim za visoke denarje pomagajo pri prečkanju. V zadnjem obdobju je prišlo manj ljudi v Italijo, saj je pod vladavino notranjega ministra Salvinija ta država zaprla pristanišča. V preteklem letu je prišlo v Italijo okoli 10.000 manj ljudi kot v letu 2018.

Trenutno najbolj obremenjena država pri vstopu v Evropo je Grčija

Še posebej so na udaru grški otoki Lezbos, Samos, Hios, Kos in Leros, ki so blizu turško-grške meje. Na otoke Egejskega morja vsak teden pripluje od 1000 do 3000 priseljencev iz sosednje Turčije. Tako je na grških otokih ujetih približno 37.000 ljudi, v celotni Grčiji pa 90.000. Sporazum o beguncih, ki sta ga sklenili Turčija in Evropska unija leta 2016 še traja. Turška mornarica je leta 2019 po poročanju norveške nevladne organizacije Aegean boat report preprečila vstop v Grčijo več kot sto tisočem ljudem.

Na migrantskem otoku Lezbos je po poročanju Visokega komisariata Združenih narodov za begunce nastanjenih več kot 19.000ljudi. Mnogi izmed njih – več kot 17 tisoč – so nastanjeni v prenatrpanem begunskem centru Morija s kapaciteto 3000 ljudi. Zloglasni begunski center je pogosto brez elektrike in begunci živijo v slabih higienskih razmerah. Ljudje so tudi utrujeni, naveličani čakanja in predvsem razočarani. Amnesty International je pozval grško vlado, da pospeši premestitev prosilcev za azil in beguncev v ustrezne nastanitvene centre na celini. Pri tem morajo grški vladi pomagati tudi druge članice Evropske unije.

Grške oblasti že nekaj časa opozarjajo, da si želijo večjo podporo Evropske unije. Grški premier Micotakis se je v mesecu decembru v Atenah srečal s podpredsednikom Evropske komisije Schinasom, pristojnim za spodbujanje evropskega načina življenja in komisarko Johanssonovo, pristojno za notranje zadeve. Obema je povedal, da se Grčija nadeja pomoči Evropske unije in oprijemljivih predlogov glede vprašanja migracij. Oba komisarja sta obljubila pomoč pri reševanju begunske problematike v Grčiji.

Francoski veleposlanik pravi, da ne moremo pustiti Grčijo brez pomoči sredi humanitarnega izziva.

Konkretno pomoč Grčiji je že poslala Nemčija, in sicer 55 tovornjakov s posteljami in odejami v skupni vrednosti 1,5 milijona evrov. Donacija iz Nemčije naj bi pomagalo premraženim migrantov na grških otokih, da bi lažje preživeli hladne zime. Konkretno pomoč je tudi obljubila Francija. Francija bo Grčiji pomagala s sprejemom 400 migrantov, je napovedal francoski veleposlanik v Atenah Patrick Maisonnave. To bo prva večja premestitev prosilcev za azil iz Grčije od vrhunca migrantske krize leta 2015. Francoski veleposlanik pravi, da »ne moremo pustiti Grčijo brez pomoči sredi humanitarnega izziva«.

Mnogi begunci in migranti zapustijo Grčijo in se po t.i. balkanski poti s pomočjo kriminalnih združb skušajo prebiti proti severu. Po podatkih visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je bilo samo v Srbiji konec novembra 2019 5362 prosilcev za mednarodno zaščito in migrantov. Na poti proti severu se soočajo begunci in migranti z težko situacijo, ki jo srečajo v ekonomsko shirani Bosni in Hercegovini. Ta država je postala slepo črevo na balkanski poti. Kar 8000 ljudi čaka v tej državi, da prečkajo Hrvaško in Slovenijo, da bi prišli do Italije. Nekateri tudi večkrat preizkusijo prečkati schengensko mejo, da bi prišli do države, ki si jo želijo. Slovenska policija je v prvih enajstih mesecih leta 2019 obravnavala 15.221 ilegalnih prehodov državne meje, kar je 70,9 odstotka več kot v istem odboju leta 2018. Tudi Hrvaška uspešno vrača begunce in migrante nazaj v Bosno in Hercegovino. Mnogi mediji so poročali, da je Hrvaška do beguncev in migrantov precej nasilna, saj ljudi pretepa, razbijajo jim mobilne telefone in trgajo jim dokumente.

In kakšna je situacija v Sloveniji?

V naši državi je nastanjenih okoli 900 ljudi, ki prejeli mednarodno zaščito Republike Slovenije. V letu 2019 je v naši državi zaprosilo za mednarodno zaščito 3.838 ljudi, kar je najvišja številka v zadnjih letih. V letu 2018 je bilo skoraj 1000 prosilcev manj, in sicer 2875 prosilcev za mednarodno zaščito. Republika Slovenija je dala leta 2019 85 prosilcem za mednarodno zašito tudi status begunca. Za 3273 prosilcev za mednarodno zaščito pa se je ustavil postopek, ker so zapustili azilni dom.

Največ prosilcev za mednarodno zaščito je prišlo leta 2019 iz držav severne Afrike. In sicer iz Alžirije kar 1060 ljudi, iz Maroka 741, iz Tunizije 132, iz Libije 56 in iz Egipta 40 ljudi. Iz Pakistana je prišlo 541 prosilcev, iz Afganistana 432 prosilcev. Iz Sirije je prišlo le 74 prosilcev. Iz Iraka je prišlo 108 prosilcev, ter iz Irana 141 prosilcev. Te številke nam kažejo, kje so žarišča težav in kje bi bilo nujno pomagati. To velja še posebej za severno Afriko, ki ima precej ekonomskih težav. Severna Afrika bi potrebovala več razvojne pomoči ter sodelovanja z Evropo, da ne bi ljudje zapuščali ta del Afrike. Upam, da je konferenca o Libiji v Berlinu v nedeljo 19. januarja obrodila sadove, da bi se konflikt v tej državi končal.

Trend padanja števila beguncev in migrantov v Evropi je opazen, čeprav je vedno težje vstopiti v Evropo, ki postaja vedno bolj trdnjava z visokimi zidovi.

Iz vsega do sedaj povedanega vidimo, da so Grčija in balkanske države zelo na udaru glede begunske tematike. Se bo nova evropska komisija zganila in bolj pomagala tem državam v JV Evropi, ki jo pestijo še mnogi drugi problemi? Pomoči Evropske unije mora slediti tudi pomoč evropskih držav pri sprejemanju kvot beguncev in migrantov iz JV Evrope. Je med evropskimi državami še solidarnost, ki jo tako opeva Evropa? Prihodnji meseci tega leta bodo ključni za razvoj dogodkov okoli te tematike v Evropi.