Jambrek ostro ob prejemu državnega reda za zasluge

Slovenija | 23.12.2019, 18:28 Tanja Dominko Tone Gorjup

Državni prazniki so pomembni za utrjevanje narodne zavesti in naše samobitnosti, a le, če jih praznujemo. V tem duhu lahko razumemo dan ustavnosti in 29. obletnico plebiscita, ki ju zaznamujemo danes. Sem sodijo tudi zunanje slovesnosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki ga bomo praznovali v četrtek.

Tik pred božičem leta 1991 je takratna slovenska skupščina sprejela in razglasila slovensko ustavo. Nekdanji predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič je pred dnevi opozoril, da 23. december ne obuja le spomin na ta dogodek. Ob tem dnevu »se spomnim, ne samo na ustavo ampak v bistvu bi se morali spomniti na tri dogodke, ki so zelo pomembni. Prvi je plebiscit, 23. december, potem čez približno pol leta Temeljna ustavna listina o neodvisnosti, samostojnosti Slovenije in potem seveda zaključek ustava«. To smo dobili 23. decembra 1991 ob prvi obletnici plebiscita.

Zato smemo in moramo praznovati tudi obletnico plebiscita, čeprav so bili rezultati uradno razglašeni šele 26. decembra, ko praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. Na to enotnost je danes spomnil predsednik vlade Marjan Šarec, ki je na Brdu pri Kranju sprejel svojce padlih in ranjenih v vojni za Slovenijo.

Ob dnevu ustavnosti so imeli na ustavnem sodišču že minuli četrtek slavnostno sejo. Obletnico plebiscita pa letos povezujemo z zunanjo slovesnostjo dneva samostojnosti in enotnosti, ki ga bomo praznovali ta četrtek.

Jambrek oster: V Sloveniji danes ni niti take energije niti optimizma kot pred 30. leti

Na današnji praznik ustavnosti je predsednik republike Borut Pahor doktorju Petru Jambreku podelil zlati red za zasluge za njegov prispevek k ustanovitvi slovenske države ter k razvoju ustavnosti in ustavnopravne znanosti. Erhardu Busku pa je podelil srebrni red za za zasluge njegov prispevek za mednarodno priznanje Slovenije.

Peter Jambrek sodi med ključne osebnosti s pomembnim vplivom na osamosvojitev Slovenije in ustanovitev Slovenije. Bil je avtor ali soavtor najpomembnejših dokumentov, ki so bili temelj ustavne ureditve nove države, so zapisali v obrazložitvi urada predsednika. Njegova izjemna zasluga je, da sta bili demokratizacija in še zlasti osamosvojitev utemeljeni po mednarodnem pravu in izvedeni zakonito. Kot so poudarili, je najvišje državno odlikovanje izraz spoštovanja in zahvale slovenskega naroda. Jambrek se je za priznanje zahvalil in se spomnil tudi številnih akterjev slovenske pomladi. A hkrati ni mogel mimo kritike, saj v Sloveniji danes ni več te energije in optimizma kot tedaj. »Ugotavljam, da je dandanes oboje splahnelo, Slovenija kot država je izvotljena in razkrojena,« je bil kritičen. Slovenija se po njegovih besedah med drugim sooča s propadajočim javnim zdravstvom, z javnim visokim šolstvom, ki pada na mednarodnih lestvicah kakovosti, z gospodarstvom, ki je vedno manj konkurenčno in produktivno ter z javnimi financami, ki prenašajo breme zadolžitve države na bodoče rodove.

»Vendar je problem še veliko hujši - dodobra sta izpraznjeni tudi energija in optimizem prvotnega vrednostnega središča nacije,« je opozoril. Dodal je, da je bogokletnost aktualnih slovenskih oblasti v poskusu dvojnega pozabljenja: Prvič, izbrisa in zatrtja spomina na nespremenljivo bistvo prejšnjega režima, ter drugič, pozabe in razvrednotenja osrednjih simbolov, ki so v času nacionalne osvoboditve izoblikovali moderno slovensko nacijo, pa o nagovoru Jambreka poroča STA.