Tretja adventna nedelja vabi k veselju; papež Frančišek na trgu sv. Petra blagoslovil male Jezuse
Svet | 15.12.2019, 20:36 s. Brigita Zelič
V Vatikanu se je pred začetkom papeževega opoldanskega nagovora na Trgu sv. Petra v Vatikanu razlegalo mladostno petje in priložnostni program za otroke.
Zbrali so se v velikem številu in prinesli s seboj k blagoslovu domačo jaslično figurico Deteta Jezusa. Sveti oče je zbranim otrokom namenil poseben pozdrav. Spomnil jih je, da nas opazovanje božičnega prizora v jaslicah vabi, naj se odpravimo na duhovno pot. Privlači nas ponižnost Boga, ki je postal človek, da bi srečal prav vsakega človeka; in odkrijemo, da nas ima tako rad, da se združi z nami, da se tudi mi lahko združimo z njim. Sicer pa je papež Frančišek opoldanski nagovor namenil razlagi Božje besede 3. adventne nedelje.
Na tretjo adventno nedeljo, imenovano nedelja "veselja", nas Božja beseda po eni strani vabi k veselju, na drugi pa k zavedanju, da življenje vključuje tudi trenutke dvoma, v katerih je težko verjeti. Tako radost kot dvom sta po besedah papeža Frančiška, izkušnji, ki sta del življenja. Izrecnemu povabilu k veselju preroka Izaija: »Naj vriskata puščava in goljava, raduje naj se pustinja in naj cvete kakor narcisa.«(35,1), nasprotuje dvom Janeza Krstnika, ki sprašuje: »Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?« (Mt 11,3).V resnici prerok zre onstran situacije: pred seboj vidi ljudi šibkih rok, tresočih kolen, prestrašenih src. Gre za resničnost, ki ves čas preizkuša vero. Papež Frančišek zatrjuje: »Toda Božji človek gleda naprej, ker Sveti Duh njegovemu srcu daje čutiti moč svoje obljube in naznanja odrešenje: "Pogum, ne bojte se! Glej svojega Boga, [...] Prišel je, da te reši "(r. 4). In potem se vse preoblikuje: puščava cveti, tolažba in veselje prevzamejo zbegana src; hromi, slepi in nemi so ozdravljeni.«
Ta opis nam pokaže, da odrešenje obdaja celega človeka in ga prerodi. Toda to novo rojstvo z veseljem, ki ga spremlja, vedno predpostavlja smrt sebi in grehu, ki je v nas, zatrjuje sveti oče. Od tod klic k spreobrnjenju, ki je osnova oznanjevanja tako Janeza Krstnika kot Jezusa; predvsem gre za to, da spremenimo zamisel, ki jo imamo o Bogu. Tudi mi smo podobno kot Krstnik poklicani sprejeti, da se Božje obličje razodeva v Jezusovi ponižnosti in usmiljenju. »Advent, čas milosti, nam pove, da ni dovolj, da verujemo v Boga: potrebno je vsak dan prečistiti svojo vero. Gre za to, da pripravimo dobrodošlico, ne pravljičnemu liku, ampak Bogu, ki nas kliče, vključuje in pred komer se je treba opredeliti. Otrok, ki leži v jaslih, ima obraz naših najbolj potrebnih bratov in sester, ubogih, »ki imajo v tej skrivnosti privilegirano mesto in so pogosto tistih, ki znajo najbolje prepoznati Božjo prisotnost v naši sredini" (Ap. pismo, Admirabile signum, 6).«
Ob koncu opoldanskega nagovora se je papež Frančišek obrnil na Devico Marijo s prošnjo, naj nam pomaga v srcu narediti prostor Tistemu, ki je že prišel in želi znova priti, nas ozdraviti naših bolezni ter nam podariti svoje veselje.