Dr. Aleksander Zadel: »Otroci so ves čas v službi koga drugega, zato se izgubijo v tej tekmi, ki ni njihova.«
Slovenija | 03.09.2019, 09:09 Nataša Ličen
Novo šolsko leto vnese občutno spremembo v vsakodnevni ritem. Za skoraj vso družbo. Marsikaj se začne odvijati drugače. Tudi pogovori v družbi se začnejo pogosteje vrteti okrog vzgoje in odnosov. V ospredje se spet postavijo vprašanja, kako spodbujati mladino k učenju, vedoželjnosti, kako jo vzgajati.
Vzgoja naj ne bo breme, to postane ob primerjanju z drugimi
V oddaji »Za življenje, za danes in jutri« smo zadnjo počitniško soboto k pogovoru povabili strokovnjaka za ta področja, ki z jasno besede odstira zamegljene predstave. »Če se pri vzgoji primerjamo, preko ocen recimo, ki jih dosega otrok, z dosežki drugih, je vzgoja breme«, pravi naš sogovornik.
Želimo, da je otrok samosvoj, utirjen v sebi, toda nehote ga omejujemo s svojimi prepričanji
Dr. Aleksander Zadel, klinični psiholog: »Vsaka vzgoja, ki izhaja iz nas, izhaja iz naših vrednot, prepričanj, izkušenj, pričakovanj, želja. To s seboj nosi veliko odgovornost. Prizadevamo si, da bi otroku omogočali okolje, v katerem bi se lahko ob svojih talentih, sposobnostih, interesih in potencialih lahko razvil v samosvojo osebnost. Toda, že ta okvir, ki ga starši postavljamo, je neke vrste omejitev in seveda tudi velika odgovornost, toda sledenje se je treba veseliti in je ne občutiti kot breme.»
Kako prepoznati dragoceno v otroku?
»Danes veliko staršev, ki so usmerjeni na zunanje rezultate, gleda na uspešnost otrok ne z vidika skladnosti otroka, njegove vedoželjnosti, razigranosti, zadovoljstva, ampak merijo uspešnost v klasičnih zunanjih pokazateljih, ki dostikrat pripeljejo do tega, da se še tako dobri nameni pri vzgoji izjalovijo. Treba se je obrniti vase. Starši nismo obrnjeni vase, obrnjeni smo iz sebe, v zunanja pričakovanja, poslušamo intervjuje, beremo članke, iščemo po spletu, poslušamo mnenja tisočerih ljudi, obrniti se je treba vase, v svoj odnos do otroka, v svojo ljubezen do otroka, zaradi katere si drznemo zaupati v otroka, v njegove instinkte, v njegov razvoj in potenciale, ki ga vodijo skozi življenje in izkušnje.«
Potrošniška družba pritiska s srečo
»Ko vprašam starše, kaj si najbolj želijo za svojega otroka, odgovorijo, da bi bil srečen. Ko starši zahtevajo od svojega otroka, da je srečen, ga s tem postavljajo v situacijo, v kateri je primarno nesrečen. To je eden od največjih pritiskov. Zdaj naredi nalogo, zdaj dobi to oceno in tako naprej, to otroka onesreči. To je strašljiv paradoks in pritisk sodobne potrošniške družbe na srečo ljudi, ki nas počasi dela vse bolj nesrečen. Če smo sposobni sprejeti otroka v stiski, ki ne zmore, ki ne ve in včasih ne zna, in mu pokažemo, da smo tu zanj, da smo mu v oporo, bo ob naši pomoči, znotraj vrednot in etične drže do sveta in sebe, lahko zrasel in se razvil v trdno osebnost, kar si želi vsak starš.«
Priporočamo poslušanje pogovora v celoti, dr. Aleksandru Zadelu lahko sledite tudi na naslednji povezavi: competo.si/ekipa/dr-aleksander-zadel/
