Ali veste, kaj v Sloveniji praznujemo 15. septembra?

Slovenija | 15.09.2019, 14:06

Mineva 72 let od uveljavitve pariške mirovne pogodbe, s katero se je večina Primorcev, ki so pred tem trpeli pod fašizmom, pridružila matičnemu narodu. V Sloveniji zato 15. septembra zaznamujemo dan vrnitve Primorske k matični domovini. To je tudi državni praznik. Osrednja slovesnost je bila tokrat v Ajdovščini, a uradno vabilo nanjo in plakat sta poskrbela za ogorčenje.

Na vabilih in plakatih rdeča zvezda in celo potvarjanje podatkov?

Opremljena sta bila z rdečo zvezdo. Zgodovinar Renato Podbersič je v komentarju za spletni portal Časnik opozoril, da prikazujeta tudi zemljevid, ki nima nič skupnega z dejansko slovensko-italijansko narodnostno mejo. Podbersiču se prav tako zdi neobičajno in celo neokusno, da so pod sloganom, v katerem je čutiti stališče za odprto mejo, rajali nasledniki tistih, ki so na meji s strelnim orožjem onemogočali beg izpod komunizma v vzhodni in srednji Evropi.

Polemike in delitve niso nič novega, opozarja Lisjak Gabrijelčič

Tako kot ostale, tudi ta praznik spremljajo polemike in delitve, to ni nič novega, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič. Ocenjuje, da bi prav zato morali k temu vprašanju pristopiti na dva načina. Najprej se sprijazniti, da še nekaj časa ne bomo našli skupnega jezika o dogodkih iz polpretekle zgodovine, a da kljub temu ostaja dejstvo o datumu praznika ter da je bil ta določen z namenom povezovanja in ne delitev. "Mislim, da bi morale vse skupine v Sloveniji - ideološke in politične - vsaj glede teh vprašanj stremeti k nekemu večjemu konsenzu, poskušati razumeti, od kod drugi prihaja, iz katerih zgodovinskih senzibilnosti prihaja, in se poskušati približati k nekemu razumevanju."

Kdo ni pripravljen prisluhniti argumentom in senzibilnosti drugega?

Zgodovinsko gledano je bila po besedah Lisjak Gabrijelčiča v tem primeru levica tista, ki je pokazala veliko premalo pripravljenosti prisluhniti argumentom in senzibilnosti druge strani ter se jim, kjer je mogoče, tudi poskušati približati. "To je eden od razlogov, zakaj tudi letos pristopamo k temu prazniku bolj zagrenjeni, bolj polni neke želje po cenenem polemiziranju - če pustimo ob strani razdeljenost."

V Sloveniji eden glavnih problemov tudi ignoranca

Lisjak Gabrijelčič dodaja, da je bil ta praznik, še preden je bil uradno določen, sprejet, da pa se med ljudmi zanimanje za takšna praznovanja izgublja. "Vsaka ljubezen, tudi ljubezen do domovine ali pa do lastne zgodovine, je predvsem skrb, je neko poznavanje, je zavest o stvareh, ki so oblikovale našo preteklost in s tem našo sedanjost." Verjame, da je prava pot izobraževanje, učenje o dejstvih, o zgodovinskih resnicah. Glavni problem v Sloveniji pri teh vprašanjih po njegovem ne tiči toliko v razdeljenosti, ampak v velikanski ignoranci, saj velika večina ljudi ne ve, kaj sploh praznujemo 15. septembra.