07.08.2019, 14:10 Marta Jerebič Marta Jerebič

Vrivanje teorije spola v jezikovni sistem

Na Radiu Ognjišče smo že večkrat opozorili na razne poskuse vsiljevanja jezikovnih sprememb z vidika moči. Pred dobrim letom je odmevala odločitev nekaterih fakultet, ki so v svojih pravilnikih ženski spol določile za nevtralnega. Manj ali skoraj neodmeven je poskus uvedbe podčrtaja za izražanje ’neskončno’ število spolov, pa čeprav podčrtaja v slovenskem pravopisu sploh ni.

S pravopisnimi vprašanji se ukvarja pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU. V njej sodeluje tudi dr. Marko Jesenšek. »Pri vprašanju podčrtaja ne delim mnenja tistih, ki ga skušajo uveljaviti. To je silno neuporabno ločilo, mislim, da ga ne potrebujemo. Res pa je, da ta komisija deluje na način, da ne predpisuje, ampak poskuša samo preko korpusa, rabe in pogostosti uzakoniti to, kar je mimo predpisov že bilo narejeno.«

Dr. Jesenšek upa, da se bodo ravno v primeru podčrtaja uspeli dogovoriti, da je nekaj napačna raba. »In da vsaka napačna raba, ki se začne pojavljati ne more priti pozneje v zakon oz. ne more postati obvezujoča za slovnico, normo in uporabnike.«

Jezik ne potrebuje veliko besed, ampak jasno izražanje. »Ko je v politiki prišlo k nam »drage volivke in volivci« je bil narejen korak naprej pri spoštovanju moškega in ženskega naravnega spola. Tisti, ki je tako začel govoriti pa ni upošteval in se ni zavedal, da je naredil slovnično napako, ker je ob imenovanju volivk in volivcev levi prilastek izpustil za moški spol. Tako je nastala nova napaka. Pravilno je: drage volivke in dragi volivci. Ko pa greš enkrat v tako besedno sporazumevanje, nastane množina besed in se potem začne izgubljati pomen besed,« je še pojasnil dr. Jesenšek.