Luč vere ohranjajmo živo z molitvijo in z zajemanjem iz Božje besede
Svet | 11.08.2019, 15:38
Kljub opoldanski vročini se je pri rednem nedeljskem srečanju s papežem Frančiškom na Trgu svetega Petra v Vatikanu znova zbralo precejšnje število romarjev. Prisluhnili so njegovemu očetovskemu povabilu k skrbni, skorajda praznično razpoloženi pripravi na dokončno srečanje z Gospodom. Kot je poudaril, na tem svetu nihče nima stalnega bivališča, ampak iščemo prihodnjega. Na poti tja nam sveti luč vere, a potrebuje nenehno dodajanje goriva. To se dogaja, ko se naše srce srečuje z Jezusovim srcem v molitvi in v poslušanju njegove besede. Ob tem je sveti oče znova svetoval, naj imamo vedno pri sebi evangelij in naj pogosto segamo po njem.
Papež Frančišek je v opoldanskem nagovoru spodbudil k pozornosti na Božje obiske, ki se nenehno dogajajo, a jih vselej ne opazimo. Gospod je namreč vedno na poti z nami. Pogled vere pa nam omogoča, da to opazimo. "Dejansko, kdor se zanese na Boga, dobro ve, da življenje vere ni nekaj statičnega, temveč je dinamično: življenje vere se nenehno odvija; usmerjeno je v vedno nove etape, ki jih Gospod sam dan za dnem nakazuje."
Na podlagi življenjske izkušnje je dodal, da je Gospod poln presenečenj, novosti, in to resničnih novosti. Za tem je spomnil, da je na poti za Jezusom treba ohranjati "prižgane svetilke", s katerimi bo mogoče osvetliti temo noči. Povabljeni smo živeti v pristni in zreli veri, ki zmore osvetliti tolike "noči" življenja. Saj vemo, je dejal, sam smo vsi doživeli dneve, ki so bili resnične noči duha. Zato je luč vere potrebno nenehno ohranjati živo z molitvijo in z zajemanjem iz Božje besede. "Ta luč nam je zaupana za dobro vseh: nihče se torej ne more skriti v zasebnost v gotovosti lastnega odrešenja in se ne zanimati za druge ljudi. Zmotno in fantazija je misliti, da lahko nekdo sam razsvetli svojo notranjost. Resnična vera namreč odpira srce za bližnjega in spodbuja h konkretnemu občestvu z brati in sestrami, zlasti s tistimi, ki so v stiski."
O dokončnem srečanju z Bogom, ki bo nastopilo z našim odhodom s tega sveta, je papež Frančišek pripomnil, da bo do tega srečanja zagotovo prišlo in da ima vsakdo tudi že svoj datum. Zato velja tudi za nas Gospodova beseda: "Blagor služabnikom, ki jih bo gospodar ob svoje prihodu našel čuječe." (prim. Lk 12,37)
Zato smo poklicani množiti vse talente, ne da bi pri tem pozabili, da "nimamo tu stalnega mesta, ampak iščemo prihodnje" (Heb 13,14). S takšnega zornega kota postane vsak trenutek življenja dragocen. Zato je potrebno živeti in delovati na tem svetu tako, da imamo hkrati domotožje po nebesih.
