Vrhovna sodnika Zobec o napadu na sodnico in svobodi izražanja
Slovenija
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnega sodnika Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o svobodi izražanja - posebej sodnikov ter se dotaknili stanja v slovenskem sodstvu. V uvodu pa seveda nismo mogli mimo novice, da so mariborsko okrožno sodnico Danielo Ružič napadli in hudo poškodovali. Gre za hud napad na pravno državo. Kaj nam ta primer sporoča, smo vprašali gosta v studiu.
Vrhovna sodnica Barbara Zobec je uvodoma dejala, da ne samo, da je bila žrtev hudo telesno poškodovana, bila je tudi zelo ponižana. »Sodniški poklic je težak, ne samo zaradi izjemno napornega dela temveč tudi zaradi ogrožanja sodnikov s strani strank,« je povedala in posebej podčrtala, da je treba sodnikom zagotoviti tudi varnost, saj so se napadi na posamezne sodnike v preteklosti že dogajali. Spomnila je na primer svojega dedka, ki je bil odvetnik. Študiral je na Dunaju, bil zaveden Slovenec, prijatelj generala Rudolfa Maistra in njegov borec. V enem od postopkov je pro bono zastopal žensko, ki jo je delodajalec vrgel iz stanovanja in ji vzel službo. V pravdi sta uspela, a je plačal z življenjem. Toženec ga je namreč iz maščevanja pred vhodom v stanovanje kruto umoril.
Vsak napad je vreden vsega zgražanja in obsojanja, je dodal Jan Zobec. »Fizični napad na žensko je skrajno zavržno dejanje, in če bi se v tem primeru ugotovilo, da je motiv tega zločina povezan z njenim delom, bi to odprlo nove dimenzije zavržnosti, ki bi jih bilo treba temeljito raziskati ter sprejeti ustrezne ukrepe,« je povedal.
Nato sta spregovorila o svobodi izražanja, posebej sodnikov. Zobčeva je spomnila na govor nekdanjega predsednika Milana Kučana, ki je pozval k izkoreninjenju sovražnega govora, ter na besede premiera Marjan Šarca, ko je govoril o porastu fašizma in nacizma. »Sama tega porasta ne sovražnega govora, ne fašizma in nacizma ne vidim,« je povedala. Skrbi pa jo uveljavljanje tranzicijske levice s pomočjo kulturnega boja. »Vsekakor ne pomeni to nič dobrega. Pomeni lahko le to, da bo kakšno koli drugačno mnenje sankcionirano in da bo potem zapovedana enotna ideologija. Tega me je strah,« je dejala. Sama ne vidi, da bi bile določene skupine ogrožene. Ggovor, ki temelji na sovraštvu pa je preproznala pri vztrajanju ljubljanskega župana Zorana Jankoviča, ki ne dovoli pokopa žrtev revolucije na ljubljanskih Žalah.
Nato smo sodnika Zobca vprašali, kako gleda na to, da je bil naznanjen etični komisiji zaradi nekaterih svojih člankov. Kaj jih torej moti? »Mislim, da jih moti deliberativna demokracija. Deliberativna ali diskurzivna demokracija, v kateri svoja nestrinjanja s stališči drugega izražamo s svojimi boljšimi stališči in se trudimo s protiargumenti dokazati, da imamo prav. Druga paradigma pa je tista, na kateri gradijo zagovorniki represivnih ukrepov, in to je paradigma avtoritarnosti. Tu potem ni demokracije, namesto argumenta nastopi sila.« Zobec je nato posebej podčrtal, da resnica v svetu laži vedno zveni ostro. Tudi besede »cesar je nag« iz znane Andersenove pravljice so zvenele vsaj politično nekorektno, če ne že kot sovražni govor.
