Oratorij je župnija, ki evangelizira.
AVDIO: V cerkev po krst, potem pa do verouka nič?
Cerkev na Slovenskem | Petra Stopar
Še posebej po veliki noči pride čas prejemanja zakramentov, kot so birma, obhajilo in krst. Predvsem ta je ena od priložnosti, da župnik in župnija v svoje občestvo sprejmeta in pozdravita mlade družine in njihove otroke. A pogosto se zgodi, da se družine po prejemu tega zakramenta oddaljijo od verskega življenja, cerkvena vrata pa znova prestopijo šele z začetkom verouka. Da bi zapolnili to vrzel, vse več duhovnikov in laikov omogoča dejavnosti za družine z majhnimi otroki.
Kako še bolj privabiti družine z otroki do 6. leta starosti k sveti maši in k drugim verskim dejavnostim, nenazadnje, kako jih spremljati na poti vere od krsta do verouka, se Cerkev v letošnjem pastoralnem letu še posebej sprašuje.
Iskanje poti do njih pa je po mnenju naših sogovornikov tudi cilj tega pastoralnega leta. »Župnija mora pristopiti celostno. Maša oziroma molitveno češčenje je samo ena izmed petih vitalnih struktur župnije,« je prepričan Simon Potnik, župnij iz Pastoralne zveze župnij Slovenj Gradec. »To je proces, veliko je že, da se enkrat začne govoriti o tem in da ne zamahnemo z roko. Velikokrat pridejo do mene tajniki župnijskih pastoralnih svetov in vprašajo, kaj konkretno lahko naredijo. To je cilj in mislim, da to se je premaknilo,« pa opaža škofov vikar za pastoralo in župnik v Kopru Ervin Mozetič.
V nekaterih župnijah poleg posebnih družinskih maš nudijo druge metode za versko vzgojo majhnih otrok, kot so svetopisemske urice, Kateheza Dobrega pastirja, srečanja ali duhovni vikendi, oratorij za predšolske otroke, otroški cerkveni pevski zbor ali celo družinski verouk, pri katerem poleg otrok sodelujejo tudi starši.
Starši pa so, ne glede na prizadevanja župnikov, prvi v vzgajanju svojih otrok v krščanski veri, saj, kot poudarja Potnik, je potrebno ravnovesje: »Zdi se mi, da lahko tudi preko tega očetom vrnemo dostojanstvo. Pravi fenomen je, ko se kakšnemu očetu kamen odvali s srca, ko ugotovi, da lahko on to dela. In vidi se, da otrok potem to drugače doživlja.« Večjo vlogo staršev, predvsem očetov, si želi tudi Mozetič: »Je recimo srečanje za starše, pridejo pa večinoma mame.« Kljub temu sta sogovornika izrazila veliko zaupanje v prihodnost predšolske pastorale.
Vabljeni k poslušanju celotne oddaje, v kateri je svoje izkušnje predstavila tudi katehistinja Anja Starič, ki v Župniji Ribnica podaja otrokom Katehezo Dobrega pastirja.
