Radio Ognjišče
Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Marko ZupanMarko Zupan
Helena KrižnikHelena Križnik

Skrb pred ukinitvijo slavistike v Celovcu in Gradcu

Slovenci po svetu Matjaž Merljak

Osrednje politične organizacije koroških Slovencev (Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovenk in Slovencev) so naslovile skupno pismo zveznemu ministru za izobraževanje, znanost in raziskovanje Heinzu Faßmannu, v katerem soglasno nasprotujejo morebitnemu krčenju učnih enot na inštitutih slavistike univerz v Celovcu in Gradcu. Pismo objavljamo v celoti.

Zastopniške organizacije koroških Slovencev so bile seznanjene s tem, da naj bi v projektu „Zukunft Hochschule“ (Prihodnost visokega šolstva) od leta 2020 naprej prišlo do skupnega master študija „Joint Master Slawistik“ med univerzama v Celovcu in Gradcu. Ta študij naj bi zamenjal sedanji master študij „Slawistik“ v Celovcu.

Nadalje se načrtuje, da se proste profesure na področju slavističnih literarnih ved „skupno“ zasedejo s polovičnim mestom v Celovcu in polovičnim v Gradcu. Delimo zaskrbljenost Inštituta za slavistiko na Univerzi Alpe-Jadran Celovec, da utegnejo to biti prvi koraki k sistematični redukciji znanstvenega dela s slovanskimi jeziki na Koroškem. Prepričani smo, da so taki načrti nastali na izključno tehnokratski osnovi, ne da bi pri tem upoštevali položajna Koroškem in tudi ne obstoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem.

V zadnjih letih je prišlo do občutnega izboljšanja odnosa med večino in manjšino na Koroškem. To zadeva zasebne odnose med posamezniki obeh narodnih skupnostih kot tudi pravni in politični položaj. To daje upanje, da bi bilo možno, po sporih zadnjih desetletij, izoblikovati pozitivno razumevanje dvojezične identitete dežele. Če pa bi ravno ob 100-letnici koroškega plebiscita začeli okrniti vrh vede in raziskovanja slavistike na Koroškem, bi to bil hud in docela nerazumljiv udarec.

Koroški Slovenci so se vedno razumeli kot most Koroške in Avstrije k slovanskemu svetu in to tudi v korist in v interesu Avstrije. S tem pa je povezano tudi razumljivo in upravičeno pričakovanje, da cenijo in spoštujejo ustanove Republike Avstrije slovenski jezik in kulturo. Da obstaja na Univerzi Alpe-Jadran Celovec Inštitut za slavistiko, je za nas samoumevno in je zakoreninjeno že v samem imenu univerze.

Za koroške Slovence mora biti možno, da v svoji domovini, zvezni deželi Koroški, na univerzi opravijo slovanske študije, in to že samo zato, ker želi republika na vseh ravneh podpirati razvoj narodne skupnosti.

Opozarjamo na to, da imajo koroški Slovenci po členu 7 št. 2 državne pogodbe z Dunaja pravico do sorazmernega števila lastnih srednjih šol. Ne glede na to, se tudi na drugih srednjih šolah ponudi šolski predmet „slovenščina“. Učitelji oziroma profesorji morajo za pouk slovenščine opraviti študij slavistike. Nerazumljivo je, zakaj se ravno v zvezni deželi, v kateri se slovenščina poučuje v šolah in morajo učitelji opraviti študij slavistike, ta študij postavi pod vprašaj.

Jasno nasprotujemo temu, da se začenja s postopno odpravoslavistike na Univerzi v Celovcu.

Prosimo vas, spoštovani gospod zvezni minister, da tozadevne načrte nemudoma ustavite in jih zamenjate z ukrepi, ki služijo izgradnji in krepitvi Inštituta za slavistiko v Celovcu.

Slovenci po svetu

VIDEOTEKA

  • Beseda je zakon! (photo: ARO) Beseda je zakon! (photo: ARO)

    Poznaš pogoste napake v medijskem govoru?

    Medijski govor je od nastanka radia in potem razvoja televizije imel velik, lahko rečemo največji vpliv na oblikovanje pravorečja. Slovenski radio se je začel pred skoraj 100 leti, in sicer leta ...

    Laura Praster, škof Marketz, Gotthardt, Monika Novak-Sabotnik, Krištof, Alexandra Praster (photo: Stefan Reichmann) Laura Praster, škof Marketz, Gotthardt, Monika Novak-Sabotnik, Krištof, Alexandra Praster (photo: Stefan Reichmann)

    V korak s časom, a tesno povezana z bralci

    Nedelja, cerkveni tednik naših rojakov letos praznuje stoletnico in ima velik pomen za Cerkev, družbo in sožitje na avstrijskem Koroškem. Obletnici smo pozornost posvetili v oddaji Slovencem po ...

    Mag. Marjetka Balkovec Debevec, ob razglasitvi Slovenskega šolskega muzeja za Slovenski muzej leta, drži v rokah listino z Valvasorjevo nagrado. (photo: Andrej Peunik) Mag. Marjetka Balkovec Debevec, ob razglasitvi Slovenskega šolskega muzeja za Slovenski muzej leta, drži v rokah listino z Valvasorjevo nagrado. (photo: Andrej Peunik)

    Brez zgodovine smo prazni

    Slovenski šolski muzej je Muzej leta. Stanovski kolegi so ob izboru izpostavili delo zadnjih petih let v muzeju ter postavljeno stalno razstavo »Šola je zakon«, ki ni samo pripoved o zgodovini ...

    Avdio player - naslovnica