Šarec: Sistem civilne zaščite temelji na srčnih prostovoljcih
Slovenija Andrej Šinko
Na današnji svetovni dan civilne zaščite so na Brdu pri Kranju podelili priznanja organizacijam in posameznikom, ki delujejo na področju pomoči in reševanja. Zbrane na slovesnosti je nagovoril premier Marjan Šarec, ki je poudaril, da kljub določenim težavam v sistemu ni bojazni, da bi se ta porušil, saj temelji na srčnih prostovoljcih in dolgi tradiciji. Premier je dodal, da je sistem nujno izboljševati ter slediti novim trendom in izzivom, ki prihajajo, saj je podnebje vse bolj nepredvidljivo.
Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, katerega del je civilna zaščita, vključuje številne gasilce, enote za prvo pomoč, tehnične reševalne enote, enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, službe za radiološko, kemijsko in biološko zaščito ter enote, ki delujejo na številnih drugih področjih. Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan je za Radio Ognjišče pojasnil, da sistem približno 60.000 oseb temelji večinoma na prostovoljcih.
Izzivi za prihodnost pa so vezani zlasti na drugačne značilnosti nesreč in manj predvidljive dogodke. »Dogajajo se nam stvari, po karakteristikah seveda, ki se nam včasih niso. Spomnimo se dogodka v Železnikih, dogodka žledu po celi Sloveniji, dogodka v občini Gorenja vas Poljane v letu 2014, ki je bil podoben Železnikom. To so takšni hitri, ekstremni dogodki, ki imajo malo drugačne karakteristike in so dodaten izziv za naš sistem oziroma odziv,« pravi Šestan in kot izziv omenja tudi posredovanje ob morebitnih močnejših potresih.
Ob tem dodaja, da je bistveno, da ljudje sami čim več storijo za to, da se obvarujejo in informirajo o vseh nevarnostih, ki jim pretijo na posameznih področjih. Sogovornik je pojasnil, da je za izobraževanja dobro poskrbljeno, na letni ravni pa je vanj vključenih več kot 20 tisoč oseb. Prav tako je stanje dobro oziroma zadovoljivo na področju opreme. »Vedno je prostor za izboljšanje. Nekaj manjka imamo predvsem iz preteklih let, ko je bila recesija, in tako ne dosegamo načrtovanih stvari v državnih rezervah, ki so pomemben del opreme. Veliko opreme pa je bilo porabljene tudi med migrantskim valom, zlasti v povezavi z nastanitvenimi kapacitetami,« pojasnjuje Šestan in dodaja, da slednjo zdaj nadomeščajo z novo.
Lani so v 13 regijskih centrih za obveščanje, ki po vsej državi delujejo v okviru uprave za zaščito in reševanje, v povprečju prejeli skoraj 1400 klicev na dan, približno petina pa je bila vezana na nujno medicinsko pomoč. Njihove službe so opravile skoraj 23.000 intervencij, v katere je bilo vključenih več kot 140.000 ljudi.
