AVDIO: Komu bo koristila davčna reforma za razbremenitev gospodarstva?
Potem, ko je minister za finance včeraj predlagal davčno reformo za razbremenitev gospodarstva, se vrstijo odzivi. Predlog gre načeloma v pravo smer, pravijo v zvezi svobodnih sindikatov. Podobno ocenjujejo tudi obrtniki in podjetniki.
Že vrsto let si prizadevamo za razbremenitev dela in potrošnje in za večjo obremenitev kapitala, poudarja izvršna sekretarka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andreja Poje. Spomnila je, da so oktobra lani ministrstvo za finance pozvali k ohranitvi progresivnosti dohodninske lestvice, k davčni razbremenitvi srednjega razreda (z med 80 in 200 odstotki mediane plač), povišanju splošne olajšave ter upravičenosti do najvišje olajšave.
Obrtno-podjetniška zbornica pravi, da je razbremenitev stroškov dela že vrsto let med najpomembnejšimi zahtevami obrtnikov in podjetnikov, zato v zbornici pozdravljajo predlog za razbremenitev stroškov plač zaposlenih. So pa proti zvišanju davka od dohodka pravnih oseb. Kot je navedel predsednik zbornice Branko Meh država zadnjih nekaj let vsako leto pobere za milijardo evrov več davkov. »Dodatne obremenitve gospodarstva so zato povsem odveč,« ocenjuje Meh.
V Gospodarski zbornici so ocenili, da bodo z rastjo plač vsi na boljšem. Na drugi strani pa opozarjajo na prehiter in previsok dvig davka od dohodka pravnih oseb in kapitala, ki je glede na rekordne davčne prilive iz gospodarstva povsem nepotreben in škodljiv. V tem delu priporočajo bistveno večjo zmernost. Uvedba spodnje efektivne davčne stopnje in dvig obdavčitve za tri odstotne točke, kar pomeni kar 16 odstotkov višjo obdavčitev, do leta 2022 sta po njihovem mnenju pretiran poseg.
Davčna reforma za razbremenitev dela
Ministrstvo za finance je pripravilo predlog davčnih sprememb, s katerimi želi razbremeniti delo in posledično z višjo potrošnjo podpreti gospodarsko rast.
Predvidene so spremembe pri dohodnini, pri kateri je predvideno zvišanje spodnjih mej davčnih razredov, v nekaterih razredih znižanje davčnih stopenj ter dvig splošne in dodatne splošne olajšave.
Regres do višine povprečne bruto plače tako kot sedaj ne bi bil vključen v dohodnino, bi bil pa poleg tega v celoti oproščen plačila socialnih prispevkov. Zvišali bi tudi mejo, do katere niso obdavčene nagrade za poslovno uspešnost
Na drugi strani bi izpad delno pokrili z z zvišanjem davka od dohodka pravnih oseb, in sicer v letih 2020, 2021 in 2022 za po eno odstotno točko s sedanjih 19 na 22 odstotkov. Cedularno obdavčitev nekaterih dohodkov bi zvišali s 25 na 30 odstotkov.
