Migranti v čolnu
Organizacije Karitas iz EU na srečanju v Ljubljani o migracijah
Cerkev na Slovenskem | 24.02.2019, 15:07 Petra Stopar
Slovenska karitas je v teh dneh širšo javnost znova opozorila na povezanost med migracijami in razvojem. Na skupnem srečanju je namreč gostila predstavnika dvanajstih organizacij Karitas iz Evropske unije, s katerimi sodeluje v tako imenovanem projektu MIND. Menijo, da je nujno potrebno poznati vzroke za migracije in krepiti trajnostni razvoj.
Kot je za naš mikrofon povedala vodja projekta pri Karitas Evropi Shannon Pfohman, je rešitev, ki jo na področju soočanja z migranti ponuja Karitas, večstranska, ima pa en ključni cilj – razvojno pomoč.
»Treba je storiti več za razvoj v tistih državah, iz katerih migranti prihajajo, da bodo ljudje v svojih domovinah ostali, varno živeli in da bodo tudi njihove družine in otroci imeli doma več priložnosti v prihodnosti. Migranti so konec koncev podobni nam. Radi bi le imeli življenje, družino, se uresničili v svojih skupnostih, in če to ni mogoče, morajo države članice EU in evropski državljani ukrepati,« pravi Pfohmanova.
Generalni tajnik Karitas Afrike Albert Mashika je povedal, da so za Afriko migracije ena glavnih značilnosti. Migranti, ki potujejo preko Sredozemlja, so le vrh ledene gore. Razlogi? »Migrante imamo zaradi pomanjkljivih državnih politik, zaradi nepravilnega upravljanja z viri, pa tudi zato, ker podjetja iz Evrope in Azije izkoriščajo naše naravne vire, brez da bi pustili še kaj za naše prebivalce, zato odhajajo, da bi si poiskali varen dom, službo itd.«
Mashika je še posebej pozdravil prizadevanja gostiteljice srečanja, Slovenske karitas, ki z mnogimi projekti veliko vlaga v razvojno pomoč v sodelovanju s slovenskimi misijonarji in tamkajšnjimi lokalnimi Karitas.
Jana Lampe je med drugim kot pomembno omenila tudi izdajo publikacije Skupni dom, »ki bo v maju izšla v vseh državah in bomo na ta način pritisnili tudi na politike, da bi naredili več v smislu globalnega razvoja«. Triletni projekt MIND sofinancira Evropska komisija, slovenski del pa tudi zunanje ministrstvo.