Mateja Subotičanec
Aleš Karba
Andrej Šinko
Migranti v čolnu (foto: Radio Vatikan)
Migranti v čolnu

Organizacije Karitas iz EU na srečanju v Ljubljani o migracijah

24.02.2019, 15:07 Petra Stopar

Slovenska karitas je v teh dneh širšo javnost znova opozorila na povezanost med migracijami in razvojem. Na skupnem srečanju je namreč gostila predstavnika dvanajstih organizacij Karitas iz Evropske unije, s katerimi sodeluje v tako imenovanem projektu MIND. Menijo, da je nujno potrebno poznati vzroke za migracije in krepiti trajnostni razvoj.

Kot je za naš mikrofon povedala vodja projekta pri Karitas Evropi Shannon Pfohman, je rešitev, ki jo na področju soočanja z migranti ponuja Karitas, večstranska, ima pa en ključni cilj – razvojno pomoč.

»Treba je storiti več za razvoj v tistih državah, iz katerih migranti prihajajo, da bodo ljudje v svojih domovinah ostali, varno živeli in da bodo tudi njihove družine in otroci imeli doma več priložnosti v prihodnosti. Migranti so konec koncev podobni nam. Radi bi le imeli življenje, družino, se uresničili v svojih skupnostih, in če to ni mogoče, morajo države članice EU in evropski državljani ukrepati,« pravi Pfohmanova.

Generalni tajnik Karitas Afrike Albert Mashika je povedal, da so za Afriko migracije ena glavnih značilnosti. Migranti, ki potujejo preko Sredozemlja, so le vrh ledene gore. Razlogi? »Migrante imamo zaradi pomanjkljivih državnih politik, zaradi nepravilnega upravljanja z viri, pa tudi zato, ker podjetja iz Evrope in Azije izkoriščajo naše naravne vire, brez da bi pustili še kaj za naše prebivalce, zato odhajajo, da bi si poiskali varen dom, službo itd.«

Mashika je še posebej pozdravil prizadevanja gostiteljice srečanja, Slovenske karitas, ki z mnogimi projekti veliko vlaga v razvojno pomoč v sodelovanju s slovenskimi misijonarji in tamkajšnjimi lokalnimi Karitas.

Jana Lampe je med drugim kot pomembno omenila tudi izdajo publikacije Skupni dom, »ki bo v maju izšla v vseh državah in bomo na ta način pritisnili tudi na politike, da bi naredili več v smislu globalnega razvoja«. Triletni projekt MIND sofinancira Evropska komisija, slovenski del pa tudi zunanje ministrstvo.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Cerkev na Slovenskem, Politika, Sociala

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

S. Meta Potočnik (photo: #DeliJezusa) S. Meta Potočnik (photo: #DeliJezusa)

Zakaj s. Meta ne kupuje več avokada?

Verjetno ste se že nekajkrat vprašali, koliko sami prispevate k bolj trajnostnemu delovanju in razvoju družbe. Pa ste naredili kakšen korak več kot le to, da ste ločevali smeti ali šli peš do ...

S. Emanuela Žerdin (photo: Izidor Šček) S. Emanuela Žerdin (photo: Izidor Šček)

Kje je doma slovenščina?

V nedeljo, 21.februarja, smo praznovali mednarodni dan materinega jezika, ki je letos imel geslo JEZIKI BREZ MEJA. Unesco je tako želel spomniti, da so jeziki bistveni del civilizacijske kulture ...

p. Branko Cestnik (photo: Izidor Šček) p. Branko Cestnik (photo: Izidor Šček)

Kakšni so obeti za praznovanje velike noči?

Kot kaže nam gre v epidemiji počasi, počasi na bolje. Kako bo to vplivalo na večje odprtje cerkva in tudi praznovanje velike noči, smo v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«, govorili s p. ...

Moj čas je tudi v zakonu nekaj običajnega, nevarno pa je, če si ga vzamemo preveč in začnemo iz odnosa bežati. (photo: Svyatoslav Romanov / Unsplash) Moj čas je tudi v zakonu nekaj običajnega, nevarno pa je, če si ga vzamemo preveč in začnemo iz odnosa bežati. (photo: Svyatoslav Romanov / Unsplash)

Dr. Drago Jerebic: »Ni res, da varajo samo neverni!«

V tokratni oddaji je bila osrednja tema odnos med partnerjema. Ta je večkrat na preizkušnji, a zrela posameznika znata pristopiti k reševanju težav. Kako se spopasti z odtujenostjo, umikanjem, kaj ...