Predsednik Pahor na obisku v Bruslju tudi o odnosih med Slovenijo in Italijo
Slovenija Andrej Šinko
Predsednik republike Borut Pahor se mudi na dvodnevnem obisku v Bruslju, kjer se sestaja z najvišjimi predstavniki Evropske unije in zveze Nato. Pomemben cilj obiska je promocija konference v sklopu pobude Tri morja, sicer pa so v ospredju pogovorov evropske volitve, Zahodni Balkan, brexit in slovensko predsedovanje Evropski uniji v drugi polovici leta 2021. S predsednikom evropskega parlamenta Antonijem Tajanijem pa je Pahor spregovoril tudi o odnosih med Slovenijo in Italijo.
Predsednik republike Borut Pahor je v Bruslju predsedniku Evropskega parlamenta Antoniu Tajaniju uradno predal poročilo slovensko-italijanske komisije o odnosih med državama v letih od 1880 do 1956 v knjižni obliki. Tajani je poročilo sprejel z obljubo, da ga bo tudi preučil, kar se zdi Pahorju zelo pomembno, saj Italija ne sprejema poročila, ki naj bi poenotilo stališča o nekaterih pomembnih zgodovinskih dogodkih v odnosih med Slovenci in Italijani.
Pahor je Tajaniju predlagal tudi, da se pripravi skupni zgodovinski učbenik, ki bi šolarje na obeh straneh meje, spominjal in opominjal na zgodovinske dogodke in jih navdihoval k skupni evropski prihodnosti, ki da je pred preizkušnjo. Pahor se glede pozivov k odstopu Tajanija zaradi njegovih besed v Bazovici ni izrekel. Tiskovni predstavnik predsednika evropskega parlamenta pa je dejal, da nihče ne brani početja fašistov ter da se vsi strinjajo, da je treba preseči preteklost in gledati v prihodnost, kar da je tudi bistvo Evrope.
V ospredju srečanja tudi Venezuela in Kosovo
Pahor se je danes srečal tudi z visoko zunanje politično predstavnico Evropske unije Federico Mogherini. Strinjala sta se, da je priznanje Juana Guaidoja za začasnega predsednika do razpisa predčasnih volitev ena od možnosti, ki omogoča, da se po mirni poti pride do predsednika, ki bi predstavljal državo in jo demokratično vodil. Pahor je opozoril tudi na nevarnost morebitne uporabe vojaške sile oziroma že groženj z njo. To po njegovi oceni ne bi bil dober obet za mirno tranzicijo.
Pahor je z Mogherinijevo govoril tudi o Kosovu, ki da potrebuje izvirno rešitev. Proces pa da bi moral biti voden politično modro, ob vzajemnem spoštovanju in nadzoru mednarodne skupnosti.
Stoltenberg: Slovenija mora za obrambo namenjati več sredstev
Predsednik republike Borut Pahor je v Bruslju na sedežu zveze Nato poudaril pomen vlaganja v varnost, saj Slovenija zahodnemu svetu pripada tudi vojaško. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg pa je dejal, da je Slovenija izjemno cenjena zaveznica, a obenem znova opozoril, da bo glede obrambnih izdatkov treba storiti več.
»Slovenija ne povečuje vojaških izdatkov, ker je neposredno vojaško ogrožena, ampak ker je danes svet manj varen in ker je del zahodnega sveta. Tako kot pred petnajstimi leti tudi danes menim, da je pomembno, da to razumemo,« je poudaril Pahor. Pri spoštovanju zavezniških obrambnih ciljev ne gre za izvajanje obveznosti do Nata, ampak da gre za lastno varnost, Slovenija mora vlagati v varnost, je dejal.
Obveza dveh odstotkov BDP za obrambo do leta 2024 je razumljivo pričakovanje Nata, je še dejal Pahor. Ob tem je sporočil, da je Stoltenberga obvestil, da Slovenija načrtuje povečanje obrambnega proračuna na 1,5 odstotka BDP do leta 2024, kar je po njegovih besedah glede na visoko gospodarsko rast precejšnje povečanje.
Stoltenberg je dejal, da Slovenija igra pomembno vlogo predvsem na Zahodnem Balkanu, zlasti v operaciji Kfor na Kosovu in pri prizadevanjih za približanje držav v regiji Evropski uniji in Natu.
