AVDIO: Zaščita demokracije ali poseganje v svobodo izražanja?
Slovenija
Dezinformacije ostajajo velik problem. Tako meni Evropska komisija. V boju proti njihovemu širjenju zaznava napredek, še posebej pri zapiranju lažnih spletnih računov. Hkrati dodaja, da bo treba okrepiti prizadevanja na tem področju. Bruselj želi zaščititi demokracijo - tudi v luči prihajajočih volitev v Evropski parlament. A ob tem se vrstijo opozorila, da lahko različni ukrepi hitro posežejo v občutljivo polje svobode izražanja.
Profesor dr. Žiga Turk, ki se na ravni Evropske unije ukvarja z dezinformacijami, pozdravlja napore Evropske komisije za zaščito volitev v Evropski parlament pred zlorabami. Prav se mu zdi, da Bruselj od spletnih velikanov in ostalih spletnih ponudnikov zahteva preglednost pri oglaševanju. Strinja se s poskusi zmanjšanja vpliva različnih avtomatiziranih spletnih računov, po njegovem je pomembna tudi vzpostavitev kibernetskih varnostnih struktur proti napadom tretjih držav. A od tu naprej so lahko zadeve problematične, vse skupaj lahko vodi k temu, da bodo v prihajajoči kampanji določene ideje in teme zapostavljene. "To lahko vrže večjo senco na demokratičnost teh volitev kot morebitno vmešavanje različnih hekerjev, ponudnikov lažnih novic, prodajalcev senzacij..."
Dr. Turk opozarja, da v Evropski uniji in njenih članicah vlada strah pred preveč dobrim rezultatom populistov. Velja prepričanje, da bi jim lahko uspelo predvsem s pomočjo dezinformacij. Bruselj skuša zmanjšati njihov vpliv, v kratkem naj bi vzpostavil sistem za hitro obveščanje. "Bojim se, da bo zadeva delovala tako, da bodo po članicah organizirana neka telesa, ki bodo s pomočjo računalniških logaritmov spremljala, kaj se dogaja na spletu. Če bodo ocenila, da se kakšna napačna novica preveč hitro širi, bodo od Googla, Facebooka in podobnih zahtevali, naj jo umaknejo, morda popolnoma cenzurirajo ali vsaj poskrbijo, da se širi počasneje. Težava te odločitve je, kako ločiti med legitimnimi novicami," poudarja dr. Turk.
