Ustavni sodnik Jaklič glede volilne zakonodaje pričakoval doslednost kolegov sodnikov

Slovenija | 23.01.2019, 19:04

Z ustavnim sodnikom DDr. Klemenom Jakličem smo se v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« pogovarjali o volilni zakonodaji, predvsem o delu, ki so ga ustavni sodniki spoznali za neskladnega z ustavo, sam pa je k temu napisal delno odklonilno in delno pritrdilno ločeno mnenje.

Komentiral je tudi besede dr. Verice Trstenjak, ki jih je izrekla politikom, da naj ne govorijo, da podpirajo strokovnjake. Doktorica pravnih znanosti, profesorica za evropsko in civilno pravo, nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije ter nekdanja sodnica na Splošnem sodišču EU dr. Verica Trstenjak je po ne podpori pri kandidaturi za ustavno sodnico zapisala: »Politiki, ne govorite, da podpirate strokovnjake. Podpirate jih le, če so slučajno vaši. In politiki, ne govorite, da podpirate vračanje strokovnjakov iz tujine, ker jim vračanje preprečujete. Le če je kdo slučajno vaš, ga sprejmete.« Ta izjava je pred dnevi postala tudi Bob leta, ki ga podeljuje časnik Večer. Ustavni sodnik Jaklič je uvodoma dejal, da popolnoma razume besede Trstenjakove, saj je podobno doživljal tudi sam. »O tej izjavi sem že takrat, ko je bila podana, zapisal, da jo osebno zelo dobro razumem. Ta dvoličnost, o kateri govori prof. Trstenjakova, je bila namreč eden od razlogov zaradi katerega sem, nekoliko iz trme, pred dvema letoma tudi sam najavil svojo kandidaturo za ustavnega sodnika in ob tem zapisal, da moramo biti pripravljeni slovenski politiki nastaviti ogledalo ne enkrat, dvakrat, ampak stokrat, če bi bilo treba. Po eni strani namreč slišimo, kako pomembno je preprečiti beg možganov v tujino ter kako ključno zagotoviti, da se bodo naši strokovnjaki lahko vračali, nato pa se vrnitve tistih, ki so se v tujini najbolj uveljavili, v resnici otepajo z vsemi štirimi - z medijskimi manipulacijami, lažmi in blatenjem ter različnimi tehnikami izločitev v sami končnici ob predlogu oziroma glasovanju. Vrhunskega strokovnjaka, ki se je uveljavil v tujini, bi podprli samo, če je slučajno njihov in tako ne predstavlja nevarnosti monopolom«. Jaklič je prepričan, da bi vse takšne kadre, kot je dr. Trstenjakova Slovenija morala sprejeti z odprtimi rokami.

DDr. Jaklič je v večjem delu oddaje sicer predstavil svoje delno odklonilno in delno pritrdilno ločeno mnenje o protiustavnosti slovenskega volilnega sistema. Ponovil je, da smo do danes volili protiustavno ter spregovoril o treh ključnih točkah iz mnenja. O kršitvi enakosti volilne pravice, o kršitvi ustavne zapovedi o odločilnem vplivu volivcev ter o vprašanju protiustavnega ustavnega amandmaja. Opozoril je, da Slovenija v primerjavi z državami EU in tudi z ZDA v velikosti okrajev odstopa za kar 373 odstotkov, kar je v očitnem nasprotju s kodificiranimi skupnimi minimalnimi standardi evropskih držav, ki glede velikost okrajev dovoljujejo odstopanja ne več kot 10 odstotkov. »Volilni okraji so pri nas radikalno različni glede števila volilnih upravičencev v razmerju 1 : 3,73. To pomeni, da je v volilnih okrajih, ki so manjši, teža glasu enega volivca mnogo večja, za 373 odtokov, kot pa teža glasu volivca v okraju, ki ima 3,73-krat več volilnih upravičencev,« je razložil sogovornik. Posebej se je ustavil tudi pri vprašanju odločilnega vpliva volivca na dodelitev mandatov. »Če bi imeli izbiro med več kandidati iz iste stranke, potem bi to bilo bližje odločilnemu vplivu,« je dejal in spomnil na primere iz tujine, kjer imajo volivci med več kandidati iz iste stranke v resnici možnost izbirati. Slovenski volivci te možnosti nimajo, na kar je sodnik posebej opozoril tudi v ločenem mnenju: »V slovenskem volilnem sistemu velja, da vsaka politična stranka v volilni okraj postavi zgolj po enega svojega kandidata in ga s tem volivcu dobesedno vsili. Tako volivec pri glasovanju o dodelitvi mandata sploh nima izbire med različnimi kandidati iste stranke! O kakšnem odločilnem vplivu volivca med izbiro različnih kandidatov iz iste stranke torej ne moremo govoriti. Nasprotno pa pri volilnih sistemih sorazmernega predstavništva po Evropi, ki sem jih podrobno pregledal, je tak vpliv volivcev zagotovljen.«

Na vprašanje, ali bi od kolegov sodnikov pričakoval bolj ostro mnenje je DDr. Jaklič dejal: »Ne bi rekel nujno ostro, gotovo pa bolj dosledno. To sem kritiziral. V svojem ločenem mnenju sem med drugim zapisal, da mislim, da gre s takšno nedoslednostjo za blaženje šokantnosti kršitve, ki sta jo hočeš nočeš skupaj zagrešili politika in stroka. Tudi večina je ugotovila neskladnost, vendar iz razloga, češ 1:3,73 je pa vendarle že preveč, pri čemer naj bi bila odstopanja na prejšnjih volitvah, ki so bila krepko preko 200 odstotkov, pa kar v redu? Dosledno stališče je seveda zgolj eno: vse kar krši enakost volilne pravice za več od desetih odtokov, je preveč. Saj imamo vendar kodificirane skupne evropske minimalne standarde, ki točno to zahtevajo na ravni celotne Evrope in za katerimi stoji Evropsko sodišče za človekove pravice.«