Poslanci SDS, LMŠ, NSi in SMC o aktualnih političnih zadevah
Politika | 10.01.2019, 07:14
Je realno pričakovati zdravstveno reformo, so apetiti javnega sektorja glede na gospodarsko rast preveliki, se kadruje strokovno ali politično in kakšna bo nova volilna zakonodaja, so zgolj nekatera vprašanja, ki smo jih zastavili poslancem državnega zbora. V »Pogovoru o« smo gostili predstavnike koalicije in opozicije.
Uvodoma smo z gosti spregovorili o razmerah na področju zdravstva. Strinjali so se, da so ukrepi nujni, a gostje se med seboj niso mogli zediniti kakšni naj bodo. »Zavedati se moramo, da ima naše zdravstvo ima težave ne štiri leta, ne osem ali kolikor traja neka vlada, ampak že kar nekaj desetletij. Pogosto menjavanje ministrov za zdravje zagotovo ni bilo dobro, je pa nek indikator, da je tukaj interesov in pritiskov lobijev zelo veliko in tukaj premikati stvari je izredno težko, naporno,« je dejal poslanec SMC Gregor Perič in dodal, da so v prejšnji vladi Mira Cerarja sprejeli kar štiri pomembne zakone z področja zdravstva in tako zavrnil očitek, da na področju zdravstvene reforme ni bilo storjenega nič. Meni, da je Milojka Kolar Celarc storila veliko.
Dobra poznavalka tega področja poslanka SDS Jelka Godec se z ugotovitvami Periča ni strinjala ter nakazala na neusklajenost koalicije, saj je poslanka največje vladne stranke LMŠ Jerca Korče govorila o potrebi po reformi. »Kolegica iz LMŠ-ja pravi, da je minister Samo Fakin potreboval sto dni za analizo sistema, kolega iz SMC-ja pa pravi, da so naredili zdravstveno reformo v prejšnjem mandatu. Sedaj se boste morali v koaliciji verjetno dogovoriti ali je potrebna analiza in kaj novega, ali ni potrebnega nič. Ker SMC govori, da je bilo nekaj narejenega, najslabše pa so potegnili bolniki, na koncu pove. In ne zaradi medijev ampak zaradi Milojke Kolar Celarc, ki je sprejela štiri zakone, ki so naredili še večji nered v zdravstvu,« je bila kritična Godčeva, ki je spregovorila tudi o parlamentarnih preiskovalnih komisijah na področju zdravstva. Ugotavlja, da sami storijo veliko, da pa tega interesa ni na strani organov pregona.
Apetiti javnega sektorja so preveliki, pa je na temo pogajanj dejal vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat. »To kar se je sedaj dogajalo v prvih stotih dnevih te vlade, so povsem všečne zadeve in povsem logično je, da ima Šarčeva vlada 50 odstotno podporo. Ampak glej ga zlomka, računa je prišel ravno te dni. Račun je izjemno visok. Visok je 1,5 milijarde evrov. Slovenija se bo namreč na novo zadolžila z izdajo desetletnih obveznic z datumom zapadlosti tam nekje marec 2029. Kdo bo takrat na vladi, to vlado ne briga,« je bil oster poslanec NSi in dodal, da bodo ta denar morali vračati »naši otroci«.
Da je ta vlada zgolj podedovala težave s sindikati pa je nove izdatke opravičevala namestnica vodje poslanske skupine LMŠ Jerca Korče. »Potrebujemo dober, kakovosten javni sektor, ki je motiviran za delo in je tudi primerno nagrajen. Ta pogajanja so nas pričakala, vsako pogajanje je težaven proces in resnično skozi ta pogajanja mislim, da je ta vlada pokazala dovolj modrosti, da je zadostila nekim potrebam javnega sektorja. Vendarle pa je ostala v normalnih okvirih in ni prekoračila nobenih svojih finančnih planov, ki jih je imela tudi za to področje,« je povedala.
Gostje so spregovorili še o kadrovanju, varuhu človekovih pravic ter velikih projektih kot sta Magna in Drugi tir. Na kratko so pokomentirali tudi spremembe volilne zakonodaje do katerih mora priti po odločitvi ustavnih sodnikov o neskladju dela te zakonodaje z ustavo.
