Pečečnikov slepilni manever
Slovenija Tanja Dominko
Bežigrajskega športnega parka, ki naj bi zrasel na območju Plečnikovega stadiona, za zdaj ne bo. Tako smo vsaj razumeli včerajšnjo novico, da je investitor Joc Pečečnik umaknil vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja. Toda zadeve niso tako preproste, očitno so investitorji ubrali drugačno pot do cilja, projekta, ki so si ga zamislili pred leti.
Bežigrajski stadion, ki so ga leta 1924 zaupali v izdelavo arhitektu Jožetu Plečniku, je bil zastavljen kot športno-prireditveni objekt za telovadbo in različne shode. V svojih 90 letih delovanja so bile v njem mnoge športne, glasbene in druge kulturne prireditve. Pred 11. leti ga je kupil Joc Pečečnik, ki je z družbo Bežigrajski športni park napovedal prenovo objekta. A umetnostnozgodovinska, spomeniška in arhitekturna stroka ves čas poudarja, da ne gre le za obnovo, ampak za uničenje dediščine. Medtem ko se je včeraj za hip zazdelo, da je Pečečnik dvignil roke od projekta, saj je umaknil vlogo za okoljevarstveno soglasje, pa umetnostni zgodovinar dr. Peter Krečič meni drugače. »To je novica, ki bi na prvi pogled izgledala obetavno, češ, odstopa od zamisli. Toda kaže, da ni tako, da je to slepilni manever. Verjetno bo skušal prek nove gradbene zakonodaje priti po bližnjici do tistega, kar želi.«
Okoljevarstveno soglasje je bilo še zadnja varovalka, dodaja. »Okoljevarstveno dovoljenje je torej nitka, na kateri je visela usoda stadiona, medtem ko je druga, kulturnovarstveno soglasje, že dobil, kar je velika napaka.«
Kaj je tako sporno pri projektu? Krečič pravi, da ohranja le pet odstotkov Plečnikove dediščine. Lani je o smiselnosti gradnje Bežigrajskega športnega parka za Radio Ognjišče stališče razmišljal tudi arhitekt dr. Damjan Prelovšek.
»Tak objekt sploh ni potreben. Gre za to, da so v gradbeno dovoljenje vključeni tudi vrtički prebivalcev Fondovih blokov, kjer bi zgradili tri stanovanjske stolpiče in bi imeli določeni ljudje profit. Žrtvovali pa bi ves Plečnikov stadion. To je vsa resnica.« Po njegovem sploh ne gre za ohranjanje Plečnikove dediščine, a spomeniško varstvo na to uho ne sliši. Boj se tako nadaljuje, zmaga je bila le navidezna.
Danes so nato na ministrstvu za okolje in prostor navedli, da je investitor Joc Pečečnik pri ministrstvu za okolje in prostor vložil zahtevo za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja, kar omogoča prenovljena gradbena zakonodaja. Gre za integralni postopek, v katerem sta združena postopek presoje vplivov na okolje ter postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Tako je za vse objekte z vplivi na okolje oziroma integralne postopke pristojno ministrstvo, z integracijo postopkov pa ne prihaja več do podvajanja dokumentacije in procesnih dejanj. Kot so zapisali na ministrstvu, zakon določa tudi rok za izdajo gradbenega dovoljenja pet mesecev od vložitve popolne zahteve, pri čemer rok ne teče v času pridobivanja mnenj in javne razprave.
Ljubljanski župan Zoran Janković je medtem danes v izjavi za medije povedal, da je prepričan, da Pečečnik ostaja pri projektu.
