Vrhovna sodnika Zobec o primeru Novič in delu na vrhovnem sodišču

Slovenija | 18.12.2018, 05:58

Na Okrožnem sodišču v Ljubljani se bo danes začelo vnovično sojenje Milku Noviču, ki ga obtožnica bremeni umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika decembra 2014. Sojenje bo po odločitvi vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo prvotno obsodilno sodbo, na zahtevo obrambe steklo pred novim sodnikom, Zvjezdanom Radonjićem. »Marsikaj je bilo že razčiščeno. Dobil je napotke. Seveda je vsak sodnik samostojen pri svojem delu, vendar pa mislim, da mu bo sedaj lažje kot je bilo prvič,« je na vprašanje, ali čaka sodnika Radonjića lažje ali težje delo odgovorila vrhovna sodnica Barbara Zobec.

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Podrobno smo se dotaknili primera Milka Noviča in odločitve vrhovnih sodnikov, ki so zadevo vrnili v novo sojenje pred spremenjenim senatom oziroma sodnikom. »Milko Novič je bil spoznan za krivega na podlagi posrednih dokazov oz. indicev, šlo je za indično sodbo, ker sodišče z neposrednimi dokazi ni razpolagalo. Indične sodbe niso nikoli tako zanesljive kot so zanesljive sodbe na podlagi neposrednih dokazov,« je uvodoma spomnila sodnica Zobec, ki je v primeru Novič bila tudi sodnica poročevalka.

»V konkretni kazenski zadevi praktično noben indic, razen to, da je Novič čistil nekaj dni po dejanju kolo na soncu, ni dokazan z zadostno stopnjo verjetnosti, to je onkraj razumnega dvoma. Bistveni indic so bili v tej zadevi delci streljanja na jakni in potem še na rokah in lasišču, vendar pa se je obdolženec zagovarjal, da so delci prišli na jakno na strelišču, kamor je občasno hodil športno streljat in da je do kontaminaciji na rokah in lasišču prišlo, ko je se prijemal za plašč. Takšno verjetnost je izključil slovenski izvedenec, nakar je obramba angažirala dva strokovnjaka s tega področja, zagrebškega izvedenca balistične stroke in pa strokovnjaka, kemika z Inštituta Jožef Štefan, ki sta pa zagovor obdolženca o možnosti kontaminacije potrdila in ga celo ocenila kot zelo verjetnega. Očitno je to zbudilo določen dvom pri sodišču in je sodnica postavila novega izvedenca, nemškega. Pritegnjen je bil tudi izvedenec kemijske stroke in nemški izvedenec je prav tako potrdil možnost kontaminacije kot se je zagovarjal obdolženec. Nakar je sodišče povabilo oba izvedenca na obravnavo, ju zaslišala in sta vztrajala vsak na svojem stališču in potem je sprejelo sodbo. Takšno postopanje je vrhovno sodišče ocenilo kot nesprejemljivo, kot kršitev Zakona o kazenskem postopku, saj bi moralo sodišče pri tako zapleteni strokovni zadevi postaviti tretjega izvedenca in če še tudi tedaj zadeva ne bi bila razčiščena, bi moralo odločiti v korist obdolženca,« je povedala Zobčeva in še dodala, da tudi vsi ostali indici niso bili ugotovljeni z zadostno stopnjo zanesljivosti. Ocenjuje še, da izreči obsodilno sodbo na podlagi indicev je zelo zahtevno opravilo in zato potrebuješ veliko izkušenj. »Napak v zvezi z indičnimi sodbami je bilo že veliko. Sodnice ne poznam, morda je šlo v določeni meri za neizkušenost, nakar kaže verjetno tudi dejstvo, da se je odločila, kar je sicer zakonska možnost, da bo zadevo obravnavala sama, ne pa v senatu. Jaz si tega nikakor ne bi upala, ker glede na kvalifikacijo bi praviloma v takih zadevah odločal senat petih sodnikov,« je dejala.

Jan Zobec, ki je na vrhovnem sodišču sodnik za civilne zadeve se je s kazenskim pravom srečeval občasno kot ustavni sodnik. »Tisto, kar me je pri tej sodbi kot sem si jo pogledal oziroma vtis, ki sem ga dobil je, da je sodišče prav neverjetno sistematično oziroma skoraj že trdovratno, odločno, tolmačilo vse v škodo obdolžencu. Da je pri vsakem indicu sprejelo tisto varianto oziroma tisto, kar je v škodo obdolžencu, in seveda na koncu pri presoji tega kroga indicev od katerih je vsak posamezen problematičen, nedokazan, štelo seveda vse skupaj kot dokazano, čeprav se poraja močan dvom v to. Vtis, ki ga dobiš tudi, če nisi kazenski strokovnjak, se pa zavedaš, kaj je domneva nedolžnosti, je očitna kršitev domneve nedolžnosti in to je tisto kar me presenetilo, šokiralo, tudi na neki način prestrašilo,« je povedal Zobec. Če bi Slovenijo po njegovih besedah sodili po tem primeru je izrazito nevarna država, »ker se lahko nekaj podobnega zgodi komurkoli. Vam, nekomu, ki se sprehaja okoli hiše, komurkoli, ki ima to smolo da naleti na nek nesrečen splet okoliščin zaradi katerih postane primerna žrtev take kazenske justice. Zato je to zelo nevarno, prav zaradi tega globokega nerazumevanja ali pa nespoštovanja domneve nedolžnosti.«