Papež pri polnočnici
Papež pri polnočnici: Ali lomim moj kruh s tistim, ki ga nima?
Svet Marjana Debevec
Pri polnočnici je papež izpostavil protislovje na eni strani redkih, ki »se obilno gostijo« in mnogih, ki ne vedo, kako preživeti. Povabil nas je, naj presežemo sebičnost, da ne bi padli v prepad posvetnosti.
V vsakih jaslicah sveta Jezus postane majhen. V jaslih se pokaže kot hrana za svet. Ve namreč, da ljudje za preživetje potrebujemo hrano. Z njo je povezan že prvi greh človeka vse do današnjih dni, ko se zdi, da je imeti postalo smisel življenja. Nepotešljiva lakomnost spremlja človeka skozi vso zgodovino, vse do danes, ko se redki na veliko gostijo, večina pa ne ve, kako preživeti, je dejal sveti oče. V tistih jaslih pa Jezus začne nov način življenja in sicer ne žreti in nakupovati, ampak podeliti in darovati.
Božična noč nam zato postavlja vprašanja: "Brez katere hrane v mojem življenju ne morem? Ali zares potrebujem toliko stvari? Ali zmorem brez odvečnih stvari, da bi izbral bolj preprosto življenje? Ali za božič lomim moj kruh s tistim, ki ga nima?".
V jaslicah pa nam Jezus ponavlja tudi: Ne bojte se! Božji Sin je namreč prišel med nas, da bi nam povedal, da nihče ni sam. »Imamo pastirja, ki premaga naše strahove in nas ljubi vse, brez izjeme«, je zatrdil sveti oče. Pričakovati pa ga moramo budni, ne sedeč na kavču, ampak kot pastirji, ki so pustili črede in ga šli oznanjat, čeprav niso bili vešči v govorjenju.
Na veliko noč nam bo postavil vprašanje: Ali me ljubiš? »Nocoj smo poklicani tudi mi, da ju odgovorimo: Ljubim te. Odgovor vsakega od nas je bistvenega pomena za celotno čredo«, je dejal sveti oče in dodal: »Gospod, vzemi me na svoja ramena, ker me ljubiš, bom lahko šel tudi jaz ljubiti in ponuditi roko bratom. In božič bo, če bom lahko rekel: Gospod ti vse veš, ti veš, da te ljubim.«
